Po 1. juliju lani, ko je dolgoletnega direktorja Marjana Jakoba zamenjal dotedanji direktor šmarske kmetijske zadruge Vinko But, se je v Mlekarni Celeia marsikaj spremenilo. Ukrepi, ki jih je sprejelo novo vodstvo, so med nekaterimi zaposlenimi in tudi v javnosti dvignili nekaj prahu, vendar letošnji poslovni rezultati potrjujejo, da so bili pravi. Mlekarna namreč letos kljub drugačnim pogojem poslovanja, h katerim jo je prisilil čas epidemije, posluje dobro. Prve štiri mesece je zaključila z dobičkom in pozitiven rezultat bo po napovedih direktorja Vinka Buta imela tudi ob koncu leta.  

 »Niti za roko ga nisem smela prijeti. Popravljal si je masko, me sicer poslušal, a mi vmes večkrat pokazal, da želi nazaj v svojo sobo, v okolje, ki ga je vajen in kjer lahko sproščeno diha. Srce parajoč pogled. Obisk v soboto je bil boljši. Sicer je bilo vse enako, ista pravila. Bog mi pomagaj, neodgovorna kot sem, sem jih prekršila. Prijela sem ga za roke, mu pregnetla vsak prst in kite na dlani ter ›naštimala‹ Slaka. Danes ima rojstni dan, zato sem si izprosila še en termin za obisk. Če spoštujem pravila, mu ne smem stisniti roke, kaj šele, da bi ga poljubila …« To je del čustvenega zapisa Mateje Mušič – Gorenšek, ki ga je na Facebooku objavila po obisku svojega očeta v enem od domov za ostarele na Celjskem.  V tiskani izdaji Novega tednika tudi o tem, kako takšni ukrepi, kjer so omejeni dotiki in telesna bližina vplivajo na psiho svojcev in starejših in kaj pri tem opozarjajo v združenju za kakovostno starost Srebrna nit.  

Prebivalci Dolenje vasi pri Preboldu so dolgo čakali na ureditev zelo prometnega in tudi slabo preglednega križišča na regionalni cesti Latkova vas–Trbovlje. Po napovedih naj bi izbran izvajalec del na tem mestu do sredine julija že uredil krožišče.

  Ob izbruhu koronavirusa je bilo na prvem mestu preprečevanje zdravstvene krize. Zdaj ko se številke novookuženih in težko bolnih zmanjšujejo, so oči uprte v ponovno oživljanje gospodarstva. Kot kažejo nekatere raziskave, se ljudje bolj kot tega, da bi zboleli, bojijo, da bi izgubili delo. »Pri delodajalcih je v zadnjih desetletjih malo socialnega čuta, da bi med krizo zaščitili svoj kader, kar je v primerjavi s preteklostjo zagotovo šibka točka. Žal so na prepihu tudi usposobljeni zaposleni. Gre za ravnanje, ki ga je s seboj prinesel kapitalizem, kaj drugega je težko reči. Pameten delodajalec, ki dela na dolgi rok in verjetno ima neke rezerve, bo ključne zaposlene zadržal.« Tako trenutne razmere na trgu dela vidi prof. dr. Ivan Svetlik, sociolog in univerzitetni profesor, ki je bil minister za delo, družino in socialne zadeve v času prejšnje krize. Pojasnjuje, da je učinek državnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva težko napovedati, saj s takšnimi razmerami še nismo bili soočeni.  

Danes, okoli 16.30 ure, se je na območju Ljubnega ob Savinji zgodila tragična prometna nesreča,v kateri sta umrli dve osebi. V nesreči sta bili udeleženi tovorno in osebno vozilo.

Tudi v Sloveniji se soočamo s staranjem družbe in s pomanjkanjem primernih stanovanj ter bivalnih enot. Da se je na jesen življenja dobro pravočasno pripraviti, so zaznali v investicijskem podjetju Malteški dvori in se pred približno dvema letoma odločili za pilotni projekt gradnje samostojnih oskrbovanih stanovanj. Prihodnji mesec bo podjetje trgu ponudilo 19 novih sodobnih stanovanj, prilagojenih bivanju starejših.

Žalski policisti so v ponedeljek popoldne na območju občine Tabor rešili lisičko. Na terenu so policisti opazili dva moška, eden od njiju je bil oborožen z dolgocevnim orožjem. Ker ni kazalo, da bi šlo za lovca, so z moškima opravili postopek.      

Čas epidemije koronavirusa je bil tudi velika preizkušnja za plesne šole, ki se ukvarjajo z umetniškim plesom. Kako so preživeli to težavno obdobje, kakšne bodo finančne posledice in kako spet delujejo po rahljanju ukrepov, smo se pozanimali v Plesnem forumu Celje.

Naš časopis letos praznuje častitljiv jubilej 75 let delovanja. Prvič je izšel kmalu po drugi svetovni vojni, 2. junija 1945, takrat pod imenom Nova pot. Potem je izhajal še pod drugimi imeni, Na delo, Naše delo, dolgo obdobje pa kot Celjski tednik, mnogi bralca ga še vedno naslavljajo tudi pod tem imenom. Z današnjim imenom Novi tednik pa je začel izhajati sredi decembra leta 1968. Sedem desetletij in pol v življenju časopisa je dolga doba in prav ta bogata zgodovina časopisa, ki je prinesla bolj ali manj viharne čase, je ena od njegovih največjih vrednosti, na kateri lahko gradi tudi svojo prihodnost.

Nacionalni preiskovalni urad je na Okrožno državno tožilstvo v Celju podal kazensko ovadbo zoper dve fizični osebi in dve gospodarski družbi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije in kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti ter zoper eno od navedenih oseb tudi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin.

Ameriška in slovenska vojaška letala so nekaj po 13. 30 uri v dveh ešalonih preletela tudi Celjsko in se tako kot po vsej Slovenije na ta način simbolično poklonila tistim službam, ki so bile v prvih vrstah boja proti koronavarisu, v času epidemije. Zdravstvenim delavcem, civilni zaščiti, vojski, policiji, gasilcem, prostovoljcem, aktivistom Rdečega križa in vsem ostalim, ki so skrbeli, da je država nemoteno delovala in da je bilo žrtev nevarnega virusa čim manj. Epidemija je trajala od 13. marca do včeraj, ko se je tudi uradno končala.

Tudi za plesalce, plesne pedagoge in vodstvo plesne hiše Igen sta razglasitev epidemije in prekinitev dela prileteli kot strela z jasnega. »Najprej smo vzeli to kot kratek oddih z mislijo, da se bomo hitro vrnili. Kmalu nam je bilo jasno, da bomo morali delo nadaljevati drugače, kot smo vajeni. Našim članom smo po elektronski pošti dajali naloge, ki so jih pridno opravljali in pošiljali posnetke. Čez čas smo se odločili izvajati treninge v okviru aplikacije Zoom. Naredili smo urnik po skupinah. Poučevali smo vsi pedagogi: Zoja Zorko, Mojca Majcen, Maja Lamovšek, Anita Čanadi in jaz,« je povedala Eva Janković, predsednica KUD Igen.

Občina Štore praznuje svoj praznik 1. junija, v spomin na daljno leto 1836. Gre za dan, ko je pridobil Ignacij Novak fevdne pravice za izkoriščanje rudnika Laška vas-Pečovje. Rudnik je bil temeljnega pomena za razvoj štorskega železarstva, po katerem so Štore danes najbolj prepoznavne.  

Kot v drugih slovenskih mestih, se je  minuli petek zvečer tudi v Celju nadaljeval "tradicionalni" kolesarski protest proti vladi, ki ga pripravljajo številne iniciative. Tudi na zadnjem protestu se je v Celju zbralo veliko udeležencev, ki so kolesarili po središču mesta. 

»Pred štirinajstimi leti sem zaprla poglavje svojega življenja in potegnila črto. In začela na novo, kot začenja nekdo pri 20 letih. In to z dvema otrokoma. Pri štiridesetih letih svojega osebnega in poslovnega življenja nisem začela ›iz nič‹, ampak iz minusa. Nikoli nisem za svoje stanje nikogar obsojala, niti nekdanjega partnerja. Vedno sem rekla, da sem se od njega ogromno naučila, če ne drugega, tega, da moram biti drugačna,« svojo zgodbo povzame Slatinčanka, ki izhaja iz preproste kmečke družine, v kateri se je rodila kot tretji otrok.

Evropska komisija je lani izdala študijo, v kateri navaja, da je 20 odstotkov evropskih podjetij žrtev prisluškovanja. V nekaterih državah, na primer Nemčiji, Franciji in Italiji, je ta odstotek še višji. Število prisluškovanj, to je podatek, kolikokrat nekemu podjetju prisluškujejo, se vsako leto poveča za 50 odstotkov. Škoda, ki jo prisluškovanje povzroča evropskemu gospodarstvu, znaša na leto 60 milijard evrov. »Številke so res velike, prisluškovanje je bolj razširjeno, kot si javnost predstavlja,« pravi Primož Sukič, ki od lani podjetjem ponuja rešitev. Izdelal je protiprisluškovalno komoro, ki je v celoti plod njegovega znanja in je trenutno s svojo edinstvenostjo ter učinkovito rešitvijo najboljša na svetu.

Na svetu je približno 2,5 milijona obolelih z multiplo sklerozo (MS), v naši državi jih je po ocenah približno 3.500. V Združenje multiple skleroze Slovenije je bilo konec leta 2019 včlanjenih 2.123 obolelih. Čez dva dni, 30. maja, bo svetovni dan multiple skleroze, pri čemer bo letošnje obeleževanje zaradi koronavirusa precej drugačno kot v minulih letih. Tudi v celjski podružnici MS so se morali odreči mnogim načrtovanim prireditvam in projektom.

Če bi bili normalni in ne korona časi, bi v Celjskem mladinskem centru (MCC), v okviru Informacijske točke EU Europe Direct Savinjska že izvedli tradicionalni festival prostovoljstva, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Mestno občino Celje. Lani je bil namreč ta dogodek že v drugi polovici aprila, na dvorišču MCC. Letos ga v fizični obliki zaradi znanih razlogov ne bo, kdaj bo pa virtualni izvedba, pa še ni znano.

»Tudi naša knjižnica je bila od sredine marca do konca aprila zaprta za obiskovalce. To obdobje je bilo čudno in po svoje težko. Zaposleni so najprej porabili lanski dopust, večina je bila potem tudi na čakanju. V vsem tem času smo imeli dežurstva, saj smo uporabnike usmerjali na elektronske storitve in promoviranje virtualnih vsebin tudi v okviru združenja slovenskih splošnih knjižnic,« je o obdobju »korone« povedal Matej Jazbinšek, direktor Knjižnice Laško, ki je s svojima enotama v Rimskih Toplicah in Radečah vrata odprla po prvomajskih praznikih.

 V tokratnem pregledu pisanja Novega tednika v zgodovini smo se vrnili v leto 1975 in v našem digitalnem arhivu prebrskali, kako smo takrat pisali o praznovanju dneva mladosti, 25. maja. In sicer smo to pregledali v številkah NT, ki sta izšli 21. in 29. maja. Prav tako smo izbrali še nekaj drugih dogodkov, ki smo jim v takratnem časopisu namenili večjo pozornost. Med drugim je bil takrat v Celju Mednarodni mladinski pevski festival, ki je bil za tiste razmere izjemno velika prireditev.