Agencija Kokos se je nedavno uvrstila med elitno skupino najboljših Google Premier Partnerjev v Sloveniji. To je ogromen dosežek za agencijo, ki dokazuje, da ima Kokos izjemne strokovnjake za digitalno trženje in da je sposoben zagotavljati kakovostne storitve za svoje stranke.

Kdo je poleg soproga in sina najbližje Nataši Pirc Musar; kaj vedo njeni sovaščani v Škrjančevem pri Radomljah. Posebni dan v tednu. Ura je bila 18.30, in čeprav se je že temnilo, je bilo na cesti skozi Radomlje še vedno vse dovolj opazno, tudi prestižni BMW v sijoči črni barvi. Zapeljal je pred hišo s tablico Škrjančevo 1. Takoj ko je iz njega izstopila predsednica republike Nataša Pirc Musar, se je avto začel umikati z dvorišča in hipoma odpeljal v smeri proti Ljubljani.

»Pri nas v družini se je pričakovalo, da si izbral pot, ki te je veselila. Seveda pa naj bi končal, kar si začel. Nikoli ni bilo pritiskov glede uspešnosti, kar bi morda pričakovali od mojih uspešnih staršev,« je med pripovedovanjem svoje zanimive življenjske zgodbe dejala Celjanka mag. Vanja Samec. Na hladen dan sva sedeli v njeni topli hiši s pogledom na zimsko podobo prostranega parka, v okolju, kjer je odraščala in kamor se je nenehno vračala, tudi ko so jo delovni izzivi za več desetletij odpeljali v sosednjo Avstrijo in širom po svetu. Upoštevala je družinski nasvet in uspešno končala veliko stvari, in to na področju, kjer ni mnogo žensk. V svetu gradnje mostov je postala mednarodno priznana strokovnjakinja, ki se lahko pohvali, da ima kar nekaj zaslug pri tem, da lahko na različnih koncih sveta ljudje občudujejo dih jemajoče mostove z velikimi razponi.

Mlekarna Celeia bo letos za porabo elektrike, zemeljskega plina in goriva plačala približno dva milijona evrov več kot lani, višje so odkupne cene mleka, podražila se je tudi embalaža. Zaradi izjemnega povišanja stroškov poslovanja, ki ga je sicer deloma uspela prenesti na svoje prodajne cene, je v proizvodnem procesu uvedla varčevalne ukrepe. Kljub temu se je vodstvo podjetja odločilo za zvišanje plač in dodatkov zaposlenih.

Letos februarja, ko smo ga obiskali v domačem Preboldu, je le malo manjkalo, da nas ni naokrog popeljal s svojim motorjem, ki v garaži ne miruje niti v hladni polovici leta. A kot pravi Jože Jerman, se bo moral počasi začeti bolj paziti. Prehlad, ki ga je sicer staknil med vožnjo s kolesom, mu je vzel glas. Tega bi rad imel še zelo dolgo, saj mu je prepevanje že od nekdaj v največji užitek. Za dolgoletno in predano zborsko udejstvovanje ter vsestransko družbeno angažiranost je ob letošnjem kulturnem prazniku prejel plaketo dr. Antona Schwaba, najvišje priznanje za kulturno udejstvovanje. »Ko bom nehal peti, bom verjetno kar umrl,« pravi.

Pogovor ob kavi in pod toplim februarskim soncem bi se lahko nadaljeval v neskončnost, a nekje sva pač morala narediti piko. Boštjan je razmišljujoč sogovornik, ki brez predsodkov odstira svoj notranji svet, v katerem se je po izgubi žene in očeta nakopičila tudi trpka bolečina. Iz svojih prostranih globin črpa navdih za glasbeno ustvarjanje in pisanje poezije. Pred kratkim je izdal drugo pesniško zbirko Trilogija, letos bo izšel njegov prvi samostojni glasbeni album. Ko ga vprašam, kdaj bodo člani priljubljene skupine Nude ponovno stopili na glasbeni oder, hudomušno pripomni, da morda takrat, ko se bo prebudil kralj Matjaž ...

Letos naj bi primanjkovalo kadra predvsem na področjih zdravstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, šolstva, gradbeništva, prometa in gostinstva. To so med drugim ugotovili na Zavodu RS za zaposlovanje v raziskavi Poklicni barometer. Mladim, ki se te dni odločajo, kam po osnovni šoli, to ne koristi veliko, saj bo trajalo še leta, da bodo sami postali iskalci zaposlitve. V nekaterih dejavnostih primanjkuje kadra že vrsto let in tudi šole se srečujejo s premajhnim zanimanjem za nekatere programe izobraževanja. Za tako imenovane deficitarne poklice je mogoče pridobiti štipendijo, a pri odločanju mladih to zagotovo ni odločilni dejavnik. Pomembneje je, da dobro poznajo sebe in svoje sposobnosti ter da že zgodaj odkrivajo značilnosti posameznih poklicev. Kako se s pomanjkanjem dijakov v nekaterih programih spopadajo srednje šole in kako težave z iskanjem kadra rešujejo delodajalci?

Marca lani je podjetje Mik v neposredni bližini svoje tovarne in poslovnih prostorov v Vojniku položilo temeljni kamen za 6.400 kvadratnih metrov veliko stavbo, v kateri bosta razvojni inštitut in proizvodnja najnovejših prezračevalnih sistemov. V Miku so povedali, da je gradnja v zaključni fazi, ter povabili zagonska podjetja, naj se jim pridružijo, saj bodo v stavbi tudi zanje zagotovili več delovnih prostorov. Ustanovitelj in direktor Franci Pliberšek je napovedal, da bo tehnični prevzem stavbe predvidoma konec junija, odprtje bo 25. septembra.

Do konca meseca si je pred stavbo I. gimnazije v Celju mogoče ogledati razstavo o Karlu Destovniku – Kajuhu.  

Pred šestimi leti je mrzel februarski dan Rokovo življenje obrnil na glavo. Zaradi hudih poškodb v prometni nesreči je pri sedemnajstih letih postal tetraplegik. Njegovo nekdaj zelo živahno in adrenalina polno življenje se je skrčilo na bivanje na invalidskem vozičku. Rok priznava, da nesreča ni ohromila le njegovega telesa, v njem občasno ugaša tudi volja po življenju. A mu obdobja depresije uspeva premoščati ob ljubeči podpori domačih in prijateljev. Hvaležen jim je za to, pravi. Eno od spodbud vidi v balinčkanju. Ta šport želi trenirati. Da bi ga lahko domači vozili na treninge v Kranj, kjer imajo edino balinišče, prilagojeno tetraplegikom, bi potrebovali prilagojeno vozilo oziroma kombi.

Septembra predlani je bila podpisana pogodba z izvajalci del v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji 1. sklop. V projektu sodeluje vseh šest občin Spodnje Savinjske doline, vodilna partnerica projekta pa je Občina Žalec. Projekt se uspešno bliža h koncu del. (SŠol)

V Občini Vojnik že nekaj let obujajo spomin na delo in pomen znamenitih Vojničanov. Tokrat želijo ljudem še bolj približati znamenitega vojniškega lončarja Franja Felicijana. 16. februarja je namreč minilo 110 let od njegovega rojstva. Ob jubileju so v Vojniku odkrili spominsko obeležje, v Pokrajinskem muzeju Celje pa so odprli razstavo Lončar. Pečar. Umetnik. S tem po besedah avtorice razstave, istoimenske monografije in kratkega filma o delu Franja Felicijana kustosinje Barbare Trnovec niso obeležili le ustvarjalčeve obletnice rojstva, ampak tudi »praznik slovenske kulturne dediščine«.

Mestna občina Celje ter Občini Vojnik in Štore izvajajo skupen evropski projekt odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v porečju Savinje. Do zdaj so skupaj zgradile 70 odstotkov kanalizacijskega omrežja in uredile 73 odstotkov hišnih priključkov. Občini Vojnik je projekt že uspelo zaključiti in kar 73 vojniških stavb bo spomladi že lahko priključenih na novo urejeno kanalizacijsko omrežje. Vrednost gradbenih del brez davka za vse tri občine je približno devet milijonov evrov, od tega je 4,7 milijona evrov sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in državnega proračuna. Končna vrednost del v vojniški občini znaša okoli 700 tisoč evrov.

Svetnika Uroša Lesjaka iz Gibanja Svoboda, odgovornega za gospodarske zadeve, je župan imenoval za podžupana že na prvi konstitutivni seji. Zdaj sta se mu pridružila še Saša Kundih (Celjska županova lista), ki bo skrbela za mestne četrti in krajevne skupnosti, ter Samo Seničar (Levica), ki bo odgovoren za področje družbenih dejavnosti. Sicer pa so svetniki  v prvem branju potrdili letošnji občinski proračun in predloge za 10 prejemnikov celjskega grba in za novega častnega meščana.

Zavod Celeia Celje je v okviru Celjskega pusta 2023 tradicionalno pripravil ocenjevanje in izbor najboljših pustnih podob pri mestnih ponudnikih. Pustna komisija je v mestnem središču obiskala lokale in trgovine ter ocenjevala urejenost izložbe, notranjosti, osebja, pustno ponudbo in trajnostno naravnanost.

V zadnjih mesecih so policisti v Celju večkrat zaznali voznika cross motorja, ki je v času prometne konice, predvsem po Ljubljanski ulici, ostalim voznikom povzročal precej preglavic.

Na nasipu ob Savinji, kjer bo urejena nova kolesarska pot med Celjem in Žalcem, so drevesa padala že konec minulega leta, v prihodnjih dneh naj bi jih posekali še več. Ti načrti so spodbudili oblikovanje civilne iniciative Za naravo, ki nasprotuje nepremišljenim posegom v obrežje Savinje.

Najprej je nekoliko omahoval, ko smo ga prosili za njegovo zgodbo. Nato je vendarle pristal. Ne želi se ravno izpostavljati. »Obleko za kurente sem ročno izdelal za svojo dušo. Gre za vez s ptujskim območjem, z mojim otroštvom. Besede konjiček v povezavi s tem ne maram,« pravi Bogdan Vidovič iz Celja. Te dni je in še bo zaradi pustovanj nekajkrat oblekel opravo pravega kurenta. Takšnega, kakršen je bil nekoč. Kurentovo opravo je v celoti sešil sam, zato je še toliko bolj pristen. S tem goji izreden odnos do tradicije. Tudi do spomina na svoje otroštvo in mladost. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Osebni arhiv BV)

Muzej Laško je bogatejši za nov razstavni prostor. Občina je podstrešne prostore, ki so bili do nedavnega založeni s škatlami, napolnjenimi z različnim gradivom, v zadnjih mesecih s pomočjo finančnih sredstev kulturnega ministrstva prenovila, kustos v muzeju Tomaž Majcen pa je v njih uredil nov razstavni prostor, ki bo svoja vrata odprl danes, 21. februarja, ob 17. uri. 

  Fotograf Josip Pelikan je v svoj objektiv ujel vse pomembnejše dogodke svojega časa – dve svetovni vojni, rojstvo in propad držav, za vedno je zabeležil tudi podobo krajev, kjer je deloval. Njegovo delo nima izjemnega pomena le za Celje, kjer je živel in delal v edinem še ohranjenem steklenem fotografskem ateljeju v državi. Fotografske storitve je namreč pred sto leti začel opravljati tudi v Rogaški Slatini. Poskrbel je za portrete obiskovalcev, za beleženje utripa tega zdraviliškega kraja in za številne njegove razglednice.