V majhnem naselju Gorenje v občini Šmartno ob Paki od letos ob odrasli gledališki skupini Kulturnega društva (KD) Gorenje deluje tudi otroška. Že s svojo prvo predstavo Srote se je na državnem srečanju otroških gledaliških skupin zavihtela na sam vrh in prejela zlato priznanje. »Vsi otroci so prvič stali na odru, ampak so bili neverjetni,« je ponosno povedal režiser 35-minutne predstave in dolgoletni amaterski igralec Franc Fužir. Doprinos mladih nadebudnih igralcev k majhni skupnosti je prepoznal tudi župan Občine Šmartno ob Paki, ki bo novonastali otroški gledališki skupini v Gorenju ob občinskem prazniku podelil županovo priznanje mladim.
Ljudska univerza Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, danes v Slomškovi rojstni hiši gosti 16. Slomškov simpozij, ki se ga udeležuje več kot 90 učiteljev in vzgojiteljev iz vse države.
Minuli konec tedna so na Dobrovljah uradno odprli in blagoslovili prenovljen planinski dom, ki je bil zaprt vse od epidemije koronavirusa. Občina Braslovče ga je v tem času temeljito obnovila. Novo zgodbo je v prenovljenih prostorih začela pisati nekdanja oskrbnica Mozirske koče na Golteh Alenka Vetrih. »Želim si, da bi dom na Dobrovljah spet postal prava planinsko-kolesarska turistična destinacija,« je po uradnem odprtju poudarila Vetrihova. Njenim željam se je pridružil tudi braslovški župan Tomaž Žohar, ki je poudaril, da je bila obnova dotrajanega doma z vidika pomembnosti kulturnega in turističnega »spomenika« eden pomembnejših letošnjih občinskih projektov.
Novembra bodo v vseh krajevnih skupnostih in mestnih četrtih v Celju predstavitve participativnega proračuna. Spomnimo, da so celjski svetniki konec septembra sprejeli pravilnik o postopku njegove izvedbe. Občanom omogoča, da neposredno odločajo o porabi dela proračunskih sredstev. Leta 2026 bo za tak proračun v Celju namenjenih 250 tisoč evrov, denar bo razdeljen med osem območij. Vsakemu območju bo dodeljenih 30 tisoč evrov. O porabi tega denarja bodo neposredno odločali občani. (SŠol, foto: Pixabay)
V Premogovniku Velenje imajo vzpostavljen varnostno-tehnološki informacijski sistem Vtis, ki neprekinjeno, 24 ur dnevno, spremlja razmere v jami. Prav tako imajo načrt obrambe in reševanja, v katerem so navedene vse potencialne nevarnosti, ki lahko nastopijo pri izvajanju tehnološkega procesa globoko pod zemljo ter navedeni vsi preventivni in kurativni ukrepi.
Jamska reševalna četa
Pod okriljem jamske reševalne službe deluje jamska reševalna četa. V njej so najbolj usposobljenih sodelavci kolektiva, ki so tudi v najbolj zahtevnih razmerah pripravljeni pomagati ter reševati ljudi ter premoženje. Člani imajo ustrezna znanja za posredovanje v zaplinjenem območju ter za zagotavljanje prve pomoči. Zato so vključeni tudi v sistem zaščite in reševanja na državni ravni. »V našem premogovniku imamo na vseh deloviščih in v vseh izstopnih progah nameščene dihalnike, ki rudarjem zagotavljajo vir svežega zraka, vsi imajo za pasom samoreševalni aparat, ki ga uporabijo, če je potrebno, zaposlene prav tako redno usposabljamo in ozaveščamo, kaj lahko za varnost storijo sami,« je pred začetkom reševalne vaje povedal generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec.
V obsežni in zelo zahtevni vaji reševanja so sodelovali Jamska reševalna služba Premogovnika Velenje, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Petrol Geo, Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnika Velenje, Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi Slovenije, Strabag, celjska izpostava Republiške uprave za zaščito in reševanje, Regijski center za obveščanje, Civilna zaščita zahodnoštajerske regije, Inšpektorat za naravne vire in prostor, Inšpekcija za naravne vire in rudarstvo ter osebje velenjskega zdravstvenega doma.
Fotoreportažo si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 7. november 2024!
Policisti Postaje prometne policije Celje so danes v dopoldanskem času izvajali meritve hitrosti v naselju Pristava, na območju Policijske postaje Šmarje pri Jelšah. Na delu, kjer je hitrost s omejena na 50 km/h, je voznik začetnik, državljan Bosne in Hercegovine, vozil s hitrostjo 112 km/h.
Likovna sekcija celjskega Kulturno-prosvetnega društva Svoboda je obeležila 50. jubilej. Ob tej priložnosti so njeni člani v Muzeju novejše zgodovine Celje slovesno odprli razstavo z naslovom Svoboda ustvarjanja, 50 let celjskih likovnikov, kjer so predstavili svoja raznovrstna umetniška dela. V društvu so izrazili ponos in veselje, da je sekcija vsa ta leta rasla in puščala pomemben pečat na področju likovne umetnosti v knežjem mestu, pri čemer verjamejo, da bo tako tudi v prihodnosti.
Spodbujanje podjetniškega duha med mladimi ne pomaga zgolj pri razvoju naslednje generacije nadebudnih podjetnikov in inovatorjev, temveč pozitivno učinkuje tudi na razvoj lokalne skupnosti. Tudi v savinjski regiji so mladim pri razvoju ideje in pri osvajanju veščin za razvoj lastnega podjetja na voljo številne podporne ustanove, delavnice, programi in podjetniški inkubatorji. Da podjetništvo oz. želja po njem v regiji živi, dokazujejo številni dogodki v preteklem tednu – od kreativnega inkubatorja v Celjskem mladinskem centru do zaključka druge skupine Poni Savinjska v Gorici pri Slivnici. In kaj je pravzaprav vloga podjetniških inkubatorjev v lokalnih okoljih, lahko ti res zatrejo odhod mladih iz regije?
Občani Celja imajo priložnost, da kupijo drevo za svoje mesto, občina bo namreč v sodelovanju z Javnim podjetjem Zelenice to jesen še bolj ozelenila Celje. Na različnih lokacijah bodo zasadili 150 črnih gabrov, ki lahko zrastejo do 15 metrov visoko in dosežejo do pol metra premera. 90 drugih medovitih vrst dreves bodo prav tako še to jesen zasadili na različnih lokacijah po Celju. (SŠol, Foto: MOC)
Laško je občina z izjemno bogato tradicijo, s športnim, kulturnim in z etnološkim utripom ter z izjemnim številom društev, ki ustvarjajo vsebine in skrbijo, da ta tradicija ne utone v pozabo. Na to je župan Marko Šantej zelo ponosen in kot pravi, se s tem z veseljem pohvali tudi županom drugih občin. »Številni posamezniki ogromno svojega prostega časa namenjajo ustvarjanju teh vsebin, delajo prostovoljno in brezplačno. Voditi takšno lokalno skupnost je lahko vsakemu županu, meni pa še posebej, v izjemen ponos,« pravi. Ponosen je tudi na letošnje občinske nagrajence, ki so se še posebej izkazali s svojim delom in prizadevanji za še višjo raven kakovosti življenja. Na osrednji občinski slovesnosti (7. novembra ob 18. uri v Kulturnem centru Laško) se jim bo zahvalil s podelitvijo občinskih priznanj.
Mestna občina Celje je na zaključnem dogodku letošnjega Evropskega tedna mobilnosti (ETM) prejela priznanje za najbolj aktivno občino v kategoriji velikih občin, ki štejejo več kot 16 tisoč prebivalcev. Razlog za priznanje je raznolik in vsebinsko bogat program, ki ga je občina pripravila ob ETM, ki je bil od 16. do 22. septembra letos. (SŠol, foto: David Valant)
Skoraj 150 dni je ameriško-slovenski astronavt preživel na Mednarodni vesoljski postaji. Na enega od svojih obiskov vesolja pred leti je s sabo vzel tudi zastavi Ljubnega ob Savinji in Luč. Iz teh zgornjesavinjskih krajev namreč izhajata njegova prastara starša. Randy oziroma Komrade, kot je znan med svojimi astronavtskimi kolegi, sicer živi v Kaliforniji. Slovenijo in tudi naše kraje je večkrat že obiskal, nazadnje se je pri nas mudil prejšnji teden, ko se je med drugim oglasil tudi v vitanjskem Centru Noordung. Na Mednarodni vesoljski postaji je trenutno še astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams. Če ne bi bila v vesolju, bi mu pred dnevi delala družbo v Vitanju.
Kriminalisti in policisti so skupaj s strokovnjakom iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija opravili ogled požarišča v Belovem pri Laškem in ugotovili, da je do požara prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi v objektu. Tuja krivda je izključena. Nastala škoda je visoka. (SŠol, foto: PGD Rimske Toplice)
V igri Loto je bil včeraj izžreban težko pričakovani dobitek 6 plus, vreden kar 1.489.466,10 evra. Dobitnik ali dobitnica je svoje srečne številke vplačal ali vplačala na bencinskem servisu na Dečkovi cesti 39 v Celju. (SŠol)
Občinski svet Občine Podčetrtek se je v prvi obravnavi seznanil s predlogom proračuna za prihodnje leto. Medtem ko je občina pred leti imela na voljo približno tri milijone evrov prihodkov letno, je v zadnjem času izjemno uspešna pri črpanju državnega in evropskega sofinanciranja. Župan Peter Misja pričakuje, da bo v letu 2025 občinska malha težka približno deset milijonov evrov.
Decembra bo izvajalec del, VOC Celje, začel izvajati povezovalno cesto od državne ceste Celje–Medlog do zbirne mestne ceste Lava–Ložnica pri Celju–Babno. Vrednost del za projekt cesta Babno, kot se neuradno imenuje, je približno 389 tisoč evrov. (SŠol, foto: MOC)
Brezdomstvo razumemo kot skrajno obliko revščine, s katero se žal vedno bolj soočamo tudi v Sloveniji. Po neuradnih podatkih je v naši državi več kot 3 tisoč brezdomnih oseb, saj v to skupino umeščamo tudi vse brezdomce, ki niso vključeni v socialnovarstvene ali druge programe podpore in pomoči. V Velenju je Center za brezdomne osebe vrata odprl pred trinajstimi leti, zadnja leta deluje pod okriljem neprofitnega Društva hiša in ob finančni podpori Mestne občine Velenje. Sprejme lahko 12 moških, trenutno jih v njem biva osem. Po besedah vodje centra Brigite Šinigoj vsak od njih nosi bolečo zgodbo in upanje, da bo nekoč lahko živel v svojem najemniškem stanovanju ali se vrnil k svoji družini. Kar nekaj jih je v centru pristalo zaradi odločbe o prepovedi približevanja.
V Celju se je 18. oktobra začel 31. Novačanov festival ljubiteljskega gledališča. Je najbolj prepoznaven ljubiteljski gledališki festival v vzhodni Sloveniji in edini v celjski regiji. Na odru Gledališča Zarja Celje v Trnovljah se bo do 9. novembra zvrstilo pet tekmovalnih predstav, na koncu bo ena dobila tudi glavno nagrado tekmovanja, tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva, ki lahko predstavo lahko oceni od ena do pet. V vsako predstavo je vključen tudi izbor za igralca oziroma igralko večera.
Medical center Rogaška načrtuje prizidek ob stavbi, imenovani Terapija, in že pridobiva gradbeno dovoljenje. V ta namen je ena od največjih zasebnih zdravstvenih ustanov v državi Občino Rogaška Slatina prosila za mnenje o skladnosti s prostorskimi načrti, občina pa ji je kot pogoj postavila gradnjo in zagotovitev dostopa do šestih javno dostopnih parkirnih mest.
Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je slovensko sodnico, Zrečanko Beti Hohler, imenovalo v tričlanski panel, ki bo med drugim odločal o morebitni izdaji naloga za pridržanje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja zaradi zločinov v Gazi. Hohlerjeva je mesto prevzela od romunske kolegice Julie Motoc, ki je prosila za menjavo iz zdravstvenih razlogov. Spomnimo, da je spomladi letos kot prva Slovenka zaprisegla za devetletni mandat sodnice na Menarodnem kazenskem sodišču v Haagu.