Leja Preložnik Šegel je v študijskih letih že videla svojo prihodnost v čevljih pooblaščene revizorke. Predstavljala si je celo, v katerem podjetju bo delala in kako bo napredovala njena poslovna pot. Med epidemijo koronavirusa, ko je več časa preživela doma, je postala bolj pozorna, kaj vse rase le nekaj korakov od domačih vrat, v zavetju okoliških travnikov in gozdov. Ko je iz zdravilnih in koristnih rastlin pripravila prve izdelke in so šli v slast tudi drugim, je ekonomistka stopila na pot zeliščarice. Skupaj s partnerjem Gašperjem Vodovnikom je sedaj gonilna sila Kmetije Pehtica v Marija Dobju v občini Šentjur.

V Sloveniji naj bi bilo v zadnjih letih približno 68 tisoč kmetijskih gospodarstev. Glede na velikost Slovenije in število prebivalcev to kaže, da kmetijstvo danes na žalost ni več panoga, za katero bi se mladi z veseljem odločali ali kmetijo prevzeli. In to ne glede na to, da so se s kmetovanjem ukvarjale številne njihove predhodne generacije. Mi smo obiskali družino Klinar. Njena domačija leži na Svetini na približno 670 metrih nadmorske višine. V idilični vasi nad Štorami je še kar nekaj kmetij, tudi turističnih, a Klinarjevi se za kmečki turizem niso odločili. Vse pridelajo na naraven način, nekaj težkega dela opravijo tudi ročno, ne s stroji. »Raje manj, a naravno in kakovostno,« pravijo. Ostali so zvesti kmetijstvu.  

Lani so prvi reli spremljali lepo vreme in številni gledalci. Organizatorji so za svoj prvenec prejeli izjemno dobre ocene. Tekmovalce je navdušila tehnično zelo zahtevna in hitra trasa relija, s katero sta najhitreje opravila takratna državna prvaka Rok Turk in Blanka Kacin. AMD Vili je reli pripravilo v sodelovanju s partnerji.

Včeraj, nekaj po 19. uri se je na avtocesti med izvozoma Slovenske Konjice in Dramlje zgodila prometna nesreča, zaradi katere je bila avtocesta dlje časa zaprta. Prometno nesrečo je po navedbah Policijske uprave Celje povzročil voznik osebnega vozila, ruski državljan, ki hitrosti vožnje ni prilagodil poteku ceste in tehničnim lastnostim vozila. Priklopni del vozila je zato z desnega voznega pasu najprej zaneslo desno, kjer je oplazil betonsko zaščitno ograjo, nato pa še skrajno levo, kjer je prav tako oplazil betonsko zaščitno ograjo, nakar se je vozilo s priklopnikom prevrnilo. V prikolici je voznik v kletkah prevažal enajst psov.

Agronom Igor Škerbot je kot svetovalec oziroma specialist za področje zelenjadarstva, okrasnih rastlin, poljedelstva in ekološkega kmetovanja že vrsto let zaposlen v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. Svojega znanja ne deli le kmetom in pridelovalcem na terenu, ampak ga k sodelovanju v svetovalne oddaje vabijo tudi lokalni mediji, predava in piše strokovne članke, lani je izdal knjigo Vrtnarimo načrtno. Ker ga bolj kot poljedelstvo zanima zelenjadarstvo, si med drugim prizadeva za uvajanje gojenja zelenjave na območjih, kjer se ljudje preživljajo predvsem z gozdarstvom in živinorejo. Ko ima čas, se posveča domačemu vrtu, ki ga dojema kot svojevrstno učilnico na prostem. In zakaj je kritičen do razvajenih potrošnikov?

Seneno meso in mleko predstavljata alternativo konvencionalni prireji mleka in mesa. Pri seneni reji je namreč prehrana živali prilagojena letnim časom. Gre za krmljenje brez silaže, zgolj s travo, senom in z žitom, ki ima tako za kmetovalce, živali kot potrošnike številne prednosti. V Zavodu seneno meso in mleko se že več let trudijo razširiti glas o pomenu senene prireje, ki so jo sicer naši rodovi poznali že pred leti. S povezovanjem senenih kmetovalcev in predelovalcev želijo med drugim pomagati tudi pri njihovem preboju na trg in pri skrbi za promocijo.

Baročni dvorec Novo Celje pri Žalcu je te dni ponovno svojevrsten slikarski atelje. Pri organizaciji Likovne kolonije Zeleno zlato so se v Žalcu tudi letos povezali zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT), likovna sekcija KUD in območna izpostava javnega sklada. Kolonija, ki se je udeležuje približno petdeset ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev iz različnih koncev Slovenije, se bo v petek končala z razstavo del. V pritličju dvorca Novo Celje bo na ogled do 8. septembra.

Obsežna dela v Razlagovi ulici v Celju, kjer med drugim prenavljajo tlake in komunalno infrastrukturo, gredo po načrtih. Jutri, v sredo, 21. avgusta, se bo spremenila prometna ureditev, in sicer bo popolna zapora na križišču Razlagove ulice 13 do 12a, od Pleteršnikove ulice do Slomškovega trga 2 in do Razlagove ulice 1.

Vedno večji del naših življenj je avtomatiziran, na nekaj avtomatov smo celo tako navajeni, da jih sploh ne opazimo več. Bankomati so od svojih začetkov postali skoraj zastareli in počasi skoraj kot telefonske govorilnice izginjajo iz naših mest. Kavomati po drugi strani so v pisarnah nepogrešljivi. Zato niti ne preseneča, da lahko tudi v naših krajih vedno več izdelkov najdemo v avtomatih.

Je po načrtovanem uničenju Pohorja z vetrnicami zdaj na vrsti Boč? Tako se sprašujejo prebivalci občin okoli omenjenega hriba, ki so na predvideno umeščanje vetrnih elektrarn postali bolj pozorni, ko je bila predstavitev projekta Vetrne elektrarne Plešivec uvrščena na sejo občinskega sveta Občine Makole. Vlagatelj, podjetje Stiria Invest, načrtuje postavitev več agregatov na območju občin Makole in Rogaška Slatina. O tem je burna razprava tudi na družbenih omrežjih in v nekaterih javnih skupinah. Zavod RS za varstvo narave opozarja, da bi gradnja polja vetrnih elektrarn poškodovala in uničila dele naravovarstveno pomembnega območja Boča s Plešivcem.  

Občine Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek in Kozje se bodo s svojimi projekti obnove gradov potegovale za pridobitev denarja na javnem razpisu kulturnega ministrstva, kjer bo za obnovo in oživljanje kulturnih spomenikov na voljo približno 16,2 milijon evrov.  

Do konca avgusta se bo na Celjskem zvrstilo še nekaj sej skupščin delničarjev. Sestali se bodo lastniki treh turističnih družb, Celjskega sejma, Železarja Štore in Esotecha iz Velenja. Z izjemo Velenjčanov v nobenem od podjetij, tudi tistih, ki so lansko poslovno leto zaključila s čistim dobičkom, ne nameravajo izplačati dividend. V Termah Topolšica jih niti ne morejo, saj so lani, že četrto leto zapored, imeli izgubo.

Okrožno sodišče v Celju je potrdilo predlog stečajne upraviteljice Zdravilišča Rogaška Alenke Gril o še eni dražbi grafične zbirke Kurta Müllerja. Izklicna cena za 40 tisoč grafičnih listov bo tokrat bistveno nižja kot lani, ko je znašala dva milijona evrov, in kot leta 2021, ko je bilo izhodišče postavljeno pri 3,5 milijona evrov. V Rogaški Slatini so mnogi prepričani, da bi zbirka morala ostati v tem kraju, saj jo je švicarski zbiratelj med letoma 1985 in 1995 slatinskemu zdravilišču podaril, ker je želel izkazati svojo hvaležnost za zdravje in gostoljubje.    

Minulo nedeljo so bile Braslovče že od dopoldneva odete v barve hmelja. Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Braslovče in tamkajšnje turistično društvo so še pred osrednjo prireditvijo ob 62. Dnevu hmeljarjev v braslovškem domu kulture pripravili tradicionalno slavnostno sejo. Na njej so predstavili delo lanskega hmeljskega starešine in lanske princese, razglasili njuna naslednika in podali oceno letošnje letine. Po ocenah specialistke za hmelj Irene Friškovec bo ta glede na vremenske okoliščine letos podpovprečna.

Avtobiografski roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjiga Pariz, ljubezni iz drugih časov, ki jo je napisala novinarka Vesne Milek, me navdušujeta to poletje. In prepričana sem, da še marsikoga. Strastni bralci berejo celo leto. V poletnih mesecih po knjigah pogosteje posežejo tudi drugi, saj je dobra knjiga odličen način preživljanja časa na plaži, v prijetni senci borovcev, pravijo. Na lestvicah najbolj priljubljenih knjig, ki si jih bralci v slovenskih knjižnicah izposojajo poleti, prednjačijo slovenski avtorji. In po katerih knjigah je največje povpraševanje v naših krajih? Odgovore smo iskali v knjižnicah v Celju, Žalcu in Laškem.

Ljubljansko višje sodišče je zavrnilo pritožbo ptujskega podjetja Altius na sklep o potrditvi prisilne poravnave v družbi Meja. S tem je sklep, ki ga je pred dvema mesecema sprejelo celjsko okrožno sodišče, postal pravnomočen. Slovenski državni holding bo zdaj lahko uresničil načrt, ki ga je njegova predhodnica Družba za upravljanje terjatev bank za šentjursko kmetijsko podjetje pripravila že pred nekaj leti. Država bo postala lastnica drugega največjega proizvajalca jajc v državi ter pomembnega pridelovalca jabolk.

»Izkušnja je bila naporna in stresna, a je bila prežeta tudi s plemenitim občutkom solidarnosti in povezanosti,« pravi Amadej Vidmar, ki se je kot član slovenske reševalne odprave sredi julija v hudi vročini bojeval proti ognjenim zubljem v Severni Makedoniji. Goreli so borovi gozdovi, grmičevje in travišča na približno 6000 hektarjev velikem območju. Makedonska vlada je razglasila krizne razmere in zaprosila za mednarodno pomoč, saj država nima razvite mreže prostovoljnih gasilcev. Poklicni gasilci, ki jih ni veliko, so slabo opremljeni in nezadostno usposobljeni. Slovenija je pomagala z dvema helikopterjema. Kot pravi 32-letni Amadej, sicer predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Rimske Toplice, to ni bila njegova prva izkušnja gašenja obsežnega požara. Predlani se je pridružil gasilcem, ki so gasili na Krasu.

Biti oskrbnik oziroma najemnik planinske koče je po izkušnjah planinskih društev sodeč, ki težko najdejo primerno osebje, vse prej kot sanjski poklic. A za Sebastijana Salmiča in Tjašo Vodeb je predstavljal ravno to. Dolgo sta si namreč želela, da bi nekoč lahko prevzela skrbništvo ene od koč. Pred dobrim letom sta svoje sanje začela uresničevati na Kopitniku. Pred kratkim sta najemno pogodbo s Planinskim društvom Rimske Toplice podaljšala še za pet let.

Da se na Resevni počutita, kot da sta na počitnicah, čeprav imata polne roke dela, sta nam ob našem obisku dejala nova najemnika tamkajšnje planinskega doma Patricija Piršič in Sašo Černic. Kljub zgodnji jutranji uri je v gostinskem delu dišalo po kavi in sveže pečenem jabolčnem zavitku. V s soncem obsijani kuhinji je bil pripravljen golaž za lačne planince in kolesarje. Slednjim dobrodošlico po novem že na stopnišču in v okolici doma izrečejo cvetlice. Nova moč priljubljene planinske postojanke v občini Šentjur se je namreč svojega posla lotila tako, da je najprej povsem uredila in počistila okolico.