»Če iščeš pravilnosti, jih ne boš našel, saj jih ta hiša nima. Niti ena stena v njej ni ravna, saj je celotna hiša zgrajena kot trapez. Prav tako ne morem reči, da je tram, s katerega visi luč, najlepši trendovski kos. To je namreč le eden od starih tramov, ki smo ga zaradi njegove dobre ohranjenosti lahko izobesili,« ob vstopu v 300-letno domačijo uvodoma pove Matic Golavšek, ki je s partnerko Sabino leta 2020 začel celovito prenovo zapuščenega mlina v Matkah pri Preboldu. Čeprav Golavškov mlin že leta ni več mlin v pravem pomenu besede, je stavba zaradi svoje edinstvenosti spomeniško zaščitena. Danes v prenovljeni obliki služi kot prostor za izobraževanje, ustvarjalne delavnice in kulturne dogodke, s prenočitvenimi apartmaji, ki jih bodo odprli konec tega meseca, pa bo »mlin« s svojim zgodovinskim pridihom ponujal tudi odklop od hitrega tempa življenja.

Občina Laško naj bi v prihodnjem letu razpolagala s približno 28 milijoni evrov prihodkov ter z 32,1 milijona evri odhodkov. Za pokritje razlike med prihodki in odhodki je predvidena zadolžitev občine v višini 3,5 milijona evrov. Kot pravi župan Marko Šantej, gre za finančno najobsežnejši proračun v zgodovini Občine Laško. V prvi obravnavi so ga laški občinski svetniki potrdili na zadnji seji.

Steklarna Rogaška, ki je v lasti finske skupine Fiskars, je 7. oktobra javno objavila letno poročilo o poslovanju za leto 2023. Ustvarila je približno 1,5 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je leta 2022 poslovala z malo več kot 5,6 milijona evrov izgube. Prihodki od prodaje so lani znašali več kot 53 milijonov evrov, predlani pa več kot 46 milijonov evrov.

Program Pravljičnega Celja, ki ga letos pripravlja Zavod Celeia Celje v sodelovanju s partnerji in ob podpori Mestne občine Celje, bo letos na devetih prizoriščih potekal od 30. novembra do 31. decembra. Zvrstilo se bo več kot 65 dogodkov. Novosti se obetajo tudi v Pravljični deželi, ki bo 20. decembra svoja vrata odprla že 25. leto zapored. (SŠol, Foto: )

Policisti Prometne policije Celje so včeraj izvajali kontrolo psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu. Ob tem so ustavili voznika osebnega vozila, ki je kazal simptome zaužitih prepovedanih drog.

Celjski svetniki so včeraj v prvem branju potrdili občinski proračun za leto 2025. Dokončno potrjevanje proračuna za prihodnje leto bo sicer decembra. Proračun za prihodnje leto znaša 89,3 milijona evrov, kar je približno pet milijonov več od prvotno načrtovanega proračuna za leto 2024. 33 milijonov evrov bo namenjenih naložbam in investicijskim transferjem, med katerimi občina izpostavlja gradnjo novega vrtca Čira Čara v Škapinovi ulici ter začetek izvedbe evropsko financiranih projektov Center urbanega dogajanja (Kajuhov dom), Zelena cona (drevesni park Medlog in igrišče na Škapinovi), začenja pa se tudi celovita obnova Ceste na grad in izgradnja pločnika na Skalni kleti. (SŠol, foto: MOC)  

Mestna občina Celje je objavila razpis za podelitev najvišjih priznanj občine. Gre za priznanja zaslužnim občanom, posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta Celje, ter nadpovprečno uspešnim diplomantom. (SŠol, foto: MOC/Andraž Purg)

Iztekla se je javna obravnava osnutka predloga interventnega zakona o prihodnjem režimu delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš), po katerem bo Teš s Premogovnikom Velenje v okviru javne gospodarske službe namenjen ogrevanju prebivalstva in podjetij v Šaleški dolini. Predlaganim rešitvam v zakonu nasprotujejo tako v velenjski lokalni skupnosti, kjer so najbolj glasni v Ljudski iniciativi Velenje, kot tudi v Gospodarski zbornici Slovenije in Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije. Po njihovi oceni gre pri predlaganem zakonu predvsem za reševanje družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE) in zaščito njenih poslovnih interesov, ne daje pa odgovorov na vprašanje, kakšna bo prihodnost Teša in Premogovnika Velenje ter njunih zaposlenih. V sindikatu Premogovnika žugajo celo z zaostritvijo sindikalnih aktivnosti.

Podhod od celjske izpostave finančne uprave proti Zgodovinskemu arhivu Celje ima od konca septembra nekoliko posodobljeno podobo. Krasi ga grafit zmaja, ki ni nastal kot večina grafitov, ki jih grafitarji narišejo s pločevinko barve, ampak je natisnjen. Grafit je sicer več kot le končni izdelek, ki predstavlja sliko zmaja in napis Artur. Je le del umetniškega dela, s katerim se njegov avtor Ljubljančan Miha Artnak, bolj znan pod umetniškim imenom The Miha Artnak, upira avtomatizaciji.

Direktor Splošne bolnišnice (SB) Celje Dragan Kovačić in dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Igor Švab sta danes podpisala pogodbo o ustanovitvi dislocirane enote Kampus Celje. Njeno mesto bo v celjski bolnišnici, služila pa bo izvedbi magistrskega študija programov medicina in dentalna medicina ter izvedbi znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela, ki bo obsegalo predavanja, vaje, seminarje in pouk v kliničnem okolju ob prisotnosti pacientov ter pod nadzorom osebe z ustreznim pedagoškim nazivom, so sporočili iz SB Celje. 

Preteklo soboto so v Gledališču Zarja Celje obeležili konec 31. Novačanovega festivala ljubiteljskega gledališča. V tekmo za tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva se je podalo pet predstav. Letos so gledalce prepričali igralci Gledališča Toneta Čufarja Jesenice s svojo dramatizacijo kultnega filma Kajmak in marmelada avtorja Branka Đurića. Predstavo je režiral Gojmir Lešnjak – Gojc. Občinstvo je predstavi podelilo skupno oceno 4,63. Zaključno dogajanje je popestril tudi igralec Žiga Čamernik z monokomedijo Gospod predsednik, ki je do solz nasmejala gledalce.

S prvo večjo stensko poslikavo betonske škarpe v bližini preboldskega godbeniškega doma nas je Žiga Hriberšek navdušil že pred dvema letoma. Lani je poslikal prazno betonsko steno pri križišču v Latkovi vasi, letošnje poletje pa nas je odprtih ust pustil z umetnino na stavbi preboldskega medgeneracijskega centra. »Pri ustvarjanju poslikave mi je pomembno, da z njo nekemu mestu dodam primerno zgodbo in sporočilnost. Da poslikava ni le okras, temveč prostor opremi tudi simbolično,« je o svojih mojstrovinah povedal mlad vsestranski umetnik. Vse tri njegove poslikave, ki se vijejo skozi Prebold, nosijo različne motive, a vsem je skupno, da častijo kraj in njegovo bogato kulturno dediščino.

Po večmesečnih zapletih z razpisi za izbiro izvajalce del za prenovo cestišča in objektov na odseku štajerske avtoceste Slovenske Konjice-Dramlje je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) naposled uspešno zaključila postopek javnega naročanja. Avtocestni odsek bo prenavljal konzorcij domačih gradbenih podjetij – Pomgrad, CGP in Iskra. Vrednost pogodbe znaša 61,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Dela so se začela te dni, zaključila pa naj bi se sredi leta 2026. In kdaj bo promet ne tem štajerskem avtocestnem odseku najbolj moten?

Od 18. novembra do 2. decembra bo zaradi del, investitorica je Direkcija RS za infrastrukturo, popolna zapora prometa na odseku Partizanske ceste v Liscah, in sicer od naselja Lisce do konca travnate površine pri kmetiji Lun v smeri Kasaz. Od mesta popolne zapore bo obvoz mogoč samo v smeri Žalca po lokalni cesti Brnica-Kasaze. Gre namreč za gradnjo novega kolesarskega mostu čez Savinjo, ki je del kolesarske povezave Celje-Žalec. (SŠol, foto: MOC)

Uršula Marot iz Laškega recepta za dolgo življenje nima. Očitno jo je utrdilo življenje samo, saj ji z ničemer ni prizanašalo. Še vedno čila in polna energije jesen življenja preživlja v domu starejših v Laškem, kjer je zadovoljna, saj ji, kot pravi, nič ne manjka. Ob nedavnem stotem rojstnem dnevu so ji v domu pripravili posebno slovesnost, čestitat so ji prišli tudi predstavniki društev in lokalne skupnosti z županom Markom Šantejem na čelu.

Umrl je lastnik in generalni direktor družbe Mik Celje Franci Pliberšek, ki je bil tudi eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov. Septembra lani je podjetje, ki po podatkih z njihove spletne strani zaposluje 200 rednih in 120 zunanjih sodelavcev, v Vojniku odprlo center za inovacije Inštitut dr. Petra Novaka. (STA, foto: Andraž Purg )  

Najbrž je Občina Šmartno ob Paki edina, ki praznuje na martinovo. Čeprav v lokalnih skupnostih ob občinskem prazniku pogosto predajajo namenu nove pridobitve, v Šmarnem ob Paki otvoritvenih trakov letos ne bodo rezali. Kot je pojasnil župan Janko Kopušar, so upali, da bo slovesno ob odprtju novozgrajenega postajališča in podhoda pod železniško progo. Vendar to ne bo mogoče, ker se dela še niso končala. Po zadnjih napovedih ministrstva za infrastrukturo naj bi se do konca letošnjega leta.

V majhnem naselju Gorenje v občini Šmartno ob Paki od letos ob odrasli gledališki skupini Kulturnega društva (KD) Gorenje deluje tudi otroška. Že s svojo prvo predstavo Srote se je na državnem srečanju otroških gledaliških skupin zavihtela na sam vrh in prejela zlato priznanje. »Vsi otroci so prvič stali na odru, ampak so bili neverjetni,« je ponosno povedal režiser 35-minutne predstave in dolgoletni amaterski igralec Franc Fužir. Doprinos mladih nadebudnih igralcev k majhni skupnosti je prepoznal tudi župan Občine Šmartno ob Paki, ki bo novonastali otroški gledališki skupini v Gorenju ob občinskem prazniku podelil županovo priznanje mladim.

  Ljudska univerza Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, danes v Slomškovi rojstni hiši gosti 16. Slomškov simpozij, ki se ga udeležuje več kot 90 učiteljev in vzgojiteljev iz vse države.  

Minuli konec tedna so na Dobrovljah uradno odprli in blagoslovili prenovljen planinski dom, ki je bil zaprt vse od epidemije koronavirusa. Občina Braslovče ga je v tem času temeljito obnovila. Novo zgodbo je v prenovljenih prostorih začela pisati nekdanja oskrbnica Mozirske koče na Golteh Alenka Vetrih. »Želim si, da bi dom na Dobrovljah spet postal prava planinsko-kolesarska turistična destinacija,« je po uradnem odprtju poudarila Vetrihova. Njenim željam se je pridružil tudi braslovški župan Tomaž Žohar, ki je poudaril, da je bila obnova dotrajanega doma z vidika pomembnosti kulturnega in turističnega »spomenika« eden pomembnejših letošnjih občinskih projektov.