Šaleška dolina, ki že več kot 150 let nosi energetsko breme Slovenije, se danes sooča z velikimi izzivi, povezanimi z opuščanjem premoga. Med temi so množična izguba delovnih mest, grožnja socialni varnosti in negotovost glede razvoja lokalnega gospodarstva. »Zato je pravičen prehod ključen za zagotovitev socialne stabilnosti, gospodarske rasti in kakovosti življenja prebivalcev. Gre za vprašanje socialne varnosti več deset tisoč ljudi, ki živijo in delajo v savinjsko-šaleški regiji. Evropska unija in naša država sta se zavezali, da bomo stopili na pot zelena prehoda, a tega bremena ne smejo nositi državljani,« je na posvetu v Državnem svetu poudaril velenjski župan in državni svetnik Peter Dermol.

V Ateljeju MS v Zrečah bo do konca leta na ogled razstava konjiške slikarke Blanke Bračič, ki jo je naslovila Petelini. Kot pravi, vsak v portretu te živali vidi sebe ali bližjega. »Z njihovimi upodobitvami nastavljam ogledalo družbi in posamezniku, da se opazi, razmisli o sebi in se začne zavedati, da ni sam. Veliko je namreč perja okrog nas,« poudarja slikarka, ki v Slovenskih Konjicah že štiri leta vodi svojo šolo slikanja.

V stavbi stare osnovne šole v Radmirju je bil v minulih dneh devetdnevni Festival ustvarjalnosti, ki so ga že četrto leto pripravili člani Toplice, društva podeželskih žena Ljubno. Na festivalu je svoje izdelke predstavilo skoraj petdeset rokodelcev iz doline in širše, ki ohranjajo stare tradicije različnih rokodelskih spretnosti. »Pokazati želimo, da sta Savinjska dolina in celotna država edinstveni. Na razdalji petih kilometrov so drugačne pokrajine in navade. Ko vse to združiš, dobiš pravo bogastvo znanja,« je uvodoma povedala organizatorka Margareta Atelšek. Na festivalu so bile ves čas na voljo tudi  brezplačne delavnice, na katerih so udeleženci izdelovali kvačkane nageljne, pletene košare, drobne polstene izdelke in še in še. 

Celju je mednarodna žirija Mreže božičnih mest, ki jo podpira Evropski parlament, podelila naziv Evropsko božično mesto 2025. Občina ga bo prejela tudi uradno sredi decembra v češkem Brnu. (SŠOl, foto: Nik Jarh/MOC)

Bila je drugačna. Bila je posebna. Poznala je vse in vsi so poznali njo. Kjerkoli se je pojavila, je vzbudila zanimanje, včasih tudi kakšen majhen škandal. Nekateri so iskali njeno družbo, drugi so se je izogibali. Ime ji je bilo Mariana, toda to so vedeli le redki. Vsi so ji rekli Frau Komes. O njej se je napletlo polno zgodbic. Nekatere med njimi so postale legendarne in z njimi je postala laška legenda tudi Frau Komes. Tako jo je opisal kustos v Muzeju Laško Tomaž Majcen, ki je spomine na to laško posebnico začel obujati v okviru letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine. Neverjetna Frau Komes (1883-1965) je tako javnost dodobra razburkala na Kulturnem bazarju v Ljubljani, na Dnevih evropske kulturne dediščine v Laškem in na nedavnem predavanju v Mariboru. Pred dnevi se je »vrnila« v Laško, kjer so spomine nanjo obujali na Kavarniškem večeru v Knjižnici Laško.

»Pri nas se dobro jé, imamo lepo naravo in tu smo doma ›fajn‹ ljudje,« poudarjajo predstavniki Lokalne akcijske skupine (LAS) Od Pohorja do Bohorja, ki so v Gorenju nad Zrečami predstavili dosežke raznovrstnih dejavnosti, s katerimi so povezovali sedem občin – Dobje, Dobrno, Oplotnico, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče. Kot pravijo, so še posebej ponosni na projekt POBegnimo skupaj, s katerim so s pomočjo brošure in kratkih promocijskih filmov predstavili pestro kulturno in naravno dediščino v omenjenih lokalnih skupnostih. Občinstvo je premierno predstavitev kratkih filmov pospremilo z bučnim aplavzom in ustvarjalcem izreklo obilo pohval.

Danes bo sprva še precej jasno. Ponoči naj bi po nižinah v notranjosti države marsikje snežilo, a bo od juga sneg začel prehajal v dež. Je celjska zimska služba že pripravljena na sneg? Da, pravijo na celjski občini. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

Okrožno sodišče v Celju je sprejelo sklep o stečaju Emo Orodjarne Celje, ki ga je predlagala družba sama. Podjetje se sicer že dlje časa sooča s finančnimi težavami, med drugim plače delavcev zamujajo že več kot pol leta, ti pa prav tako še niso prejeli letošnjega regresa. Družba je leto 2023 sklenila z izgubo 2,5 milijona evrov, predlani pa 2,8 milijona evrov. Orodjarna je včasih sicer veljala za eno izmed najbolj uspešnih podjetij na Celjskem.     

Včeraj je Komorni moški zbor Celje z gosti s slavnostnim koncertom pod vodstvom Dominika Jurce obeležil 75 let neprekinjenega delovanja.

Občina Šmarje pri Jelšah je lani začela obnavljati dvorec Jelšingrad, edini v orientalskem slogu prezidan dvorec na Slovenskem, da bi ga rešila pred nadaljnjim propadanjem. Stavba že dobiva novo podobo in novo namembnost, za ureditev njene okolice pa je občina pripravila projekt z naslovom Zelene površine Šmarja pri Jelšah, ki ga je vključila v Dogovor za razvoj regije. Na površini, ki meri 16 hektarov, načrtuje različne utrjene in zelene površine. Medtem ko bodo nekatere vsebine spominjale na nekdanji blišč parka, bodo druge namenjen novim vsebinam – med drugim »footgolfu« in lokostrelstvu. V okolici dvorca bo še naprej mogoče slišati tudi odmevanje udarjanja teniških žogic.  

V Celju nadaljujejo prenove otroških in športnih igrišč po celotni občini. Med drugim začenjajo prenovo igrišča v Trubarjevi ulici, ki se nahaja med stanovanjskimi bloki v Mestni četrti Savinja. Vrednost projekta je nekaj manj kot 89 tisoč evrov. (SŠol, foto: MOC)

Celjska koča ima od začetka novembra novega skrbnika. Družba ZPO Celje je pripravila javni poziv in se po predstavitvah dveh zainteresiranih skrbnikov odločila za Aleša Budjo iz Hiše Budja, Gostilna pri Karlu iz Maribora. (SŠol, Foto: Andraž Purg)

V okviru rednega programa Zavoda Celeia Celje bo tudi v sezoni 2024/2025 potekal plesni cikel. Druga sezona se bo začela z baletno predstavo Hrestač (suita), nadaljevala pa s štirimi predstavami slovenskih in tujih plesalcev in ansamblov. Novost nove sezone plesnega cikla so pogovori z ustvarjalci ter plesne delavnice. (foto: ZCC)

Da bi občina zagotovila denar za obnovo rondele na Velenjskem gradu, se bo prijavila na državni razpis Trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem. Če bo na razpisu uspešna, bo na Velenjskem gradu lahko zagotovila tudi statično obnovo dotrajanega stebra, izolacijo podstrešja, prenovo zunanjih sanitarij, nove prostore za stalne in občasne razstave ter prostor za pedagoške programe. Tudi gibalno oviranim obiskovalcem bo lahko omogočila dostop do nekaterih razstavnih prostorov v grajskem obzidju.

Profesor likovne umetnosti Rafael Košec Tekavc je otroštvo preživljal v Bezovju v občini Šentjur, na gričku, od koder je njegov pogled segal po vsej dolini. Ko je sedel na pragu domače hiše, je lahko ves dan opazoval dogajanje okoli sebe, toliko zanimivega je zaznalo njegovo oko. Kot pravi, je opazovanje ključno tudi pri likovni ustvarjalnosti, da se njegove misli osredotočijo na dejanje in da lahko izrazi svojo idejo. Pomemben del njegovega ustvarjanja je povezan z lesom. Ko v roke prime kos lesa, včasih ne ve, kaj bo nastalo iz njega. Prisluhne letnicam, grčam, barvam in jim dovoli, da ga razveselijo s skledo, z žlico ali z umetniškim delom, v katerem lahko vsak opazovalec prepozna svoje sporočilo.

Marica Lesjak iz Laškega pri enaindevetdesetih letih še vedno premore veliko delovno vnemo. Ustvarja izjemne umetnine, ki jih poznajo ljudje daleč naokrog. Pri sebi ima ves čas material za izdelovanje papirnatih rož. Je namreč certificirana »kranceljpinterica«. Z veščinami izdelovanja papirnatih rož je postala prva Laščanka, ki je prejela priznanje na področju ohranjanja kulturne dediščine in prenašanja znanja na mlajše rodove. Vpisna je tudi v register žive kulturne dediščine. Pred dnevi je pridobila še naziv priznana rokodelka za rokodelsko panogo izdelovanja cetja iz papirja in drugih gradiv, ki ji ga je podelila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje je v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) pripravil obsežno in poglobljeno razstavo z naslovom Od habsburških Brionov do medvojnega Celja, ki daje sistematičen vpogled v zgodovino družine Turk in njen odnos z družino habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda na hrvaških Brionih, kjer je družina začela pisati svojo zgodbo. Razstavo si lahko v pritličju Osrednje knjižnice Celje ogledate do konca novembra. 

V majhnem kraju Liboje, ki so še pred stoletjem veljale za rudarsko in industrijsko naselje, ima godbeništvo dolgoletno tradicijo. Z njim je še danes povezana skoraj vsaka tamkajšnja družna. Libojski godbeniki s svojimi nastopi že 90 let spremljajo najrazličnejše dogodke in slavja v Savinjski dolini, vsako leto poskrbijo tudi za tradicionalno prvomajsko budnico in novoletni koncert. Cenjeni niso le na domačih odrih. Na tekmovanjih so za svoje uspehe osvojili že veliko priznanj, prav tako radi gostujejo po vsej državi in tudi tujini. Tudi ob letošnji častitljivi 90-letnici društva godbeniki pripravljajo nekaj posebnega. Svojo obletnico bodo najprej obeležili z izdajo obsežne knjige o prehojeni poti, na zadnji novembrski dan pa bodo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili vizualno in glasbeno koncertno poslastico.

Le še približno mesec in Elvis Herbaj se bo poslovil od položaja vodje Oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije v Policijski upravi Celje. V pokoj odhaja tako še en vrhunski strokovnjak s področja prometne varnosti. Z zdaj že upokojenim prometnim inšpektorjem Edijem Baumkirherjem sta v zadnjih desetletjih uresničevala vizije, k sodelovanju pritegnila številne ustanove in pristojne, osveščala ljudi in število smrtnih nesreč na Celjskem s svojim preventivnim delovanjem prepolovila. Oba sta imela ostrino kritike, kadar je bilo treba pokomentirati tudi odnos države ali posameznikov do prometne kulture. V času njunega delovanja se je varnost v cestnem prometu na Celjskem kljub vedno večji količini prometa izboljšala. V prometu smo na tak ali drugačen način udeleženi vsi. Kot pešci, kolesarji, potniki ali vozniki, velikokrat imamo več kot le eno vlogo. Herbaj pravi, da je lahko vsaka cesta nevarna. Nevarnost je odvisna od količine in vrste prometa, vremenskih razmer, infrastrukture in predvsem od trenutnega ravnanja posameznih udeležencev cestnega prometa.