Celje je tudi letos bogato okrašeno s cvetjem. Mostove in krožišča krasijo cvetoče pelargonije, v starem mestnem jedru pa piramide z vodenkami.
Tako kot gospodarske družbe so tudi samostojni podjetniki na Celjskem lani izboljšali svoje poslovanje. Povečali so obseg prodaje, okrepili izvoz, zmanjšali izgubo ter odprli nekaj sto novih delovnih mest. Rast nekaterih ekonomskih kazalcev je bila v primerjavi s predlani celo malo višja kot pri gospodarskih družbah. Lanskih rezultatov letos ne bodo mogli ponoviti, saj so mnogim med njimi ukrepi za zajezitev epidemije koronavirusa otežili poslovanje in marsikoga spravili na kolena. Vprašanje je tudi, kako bo prihodnje leto.
Prepoved prireditev in zbiranja večjega števila ljudi, ki je eden od ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa, povzroča veliko poslovno škodo tudi družinskemu podjetju Petre z Vranskega. Družba se že tri desetletja ukvarja z izposojo in s prodajo prireditvenih šotorov in opreme ter skladiščnih hal. Pri tem je zelo uspešna, saj se že nekaj let uvršča v vrh hitro rastočih podjetij. Zaradi odpovedi prireditev imajo v podjetju veliko težav, tudi odpuščati morajo, vendar ostajajo optimisti. »Čaka nas veliko sprememb, a je zelo pomembno, da podjetje kljub vsem nevšečnostim ostaja nad vodo,« pravi direktorica Marija Petre.
Podatki, ki so jih na osnovi letnih poročil zbrali v celjski izpostavi republiške agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), razkrivajo, da so gospodarske družbe v celjski regiji tudi lani poslovale dobro, čeprav po nekaterih kazalcih še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem. Glavne značilnosti bi lahko na kratko strnili takole: rast se je nekoliko umirila, čisti dobiček in čista izguba sta se v primerjavi z letom 2018 zmanjšala, a se je neto čisti dobiček povečal, povečala sta se tudi produktivnost in število zaposlenih in tudi povprečne plače so bile nekoliko višje. V primerjavi s celotno državo je bila rast prihodkov regijskega gospodarstva višja za odstotno točko, rast prihodkov, ustvarjenih z izvozom, je bila enaka, neto dodana vrednost na zaposlenega je bila nižja za 6.500 evrov, povprečne plače pa za 200 evrov.
V Muzeju Laško je od četrtka na ogled razstava Mojstri piva, ki je sicer stalni projekt v času festivala Pivo in cvetje. Ker je letos prireditev zaradi koronovirusa odpadla, je tradicionalna razstava na temo piva v Muzeju Laško eden od osrednjih dogodkov julijskega dogajanja pod nazivom Laško in cvetje. Ta vsaj na simboličen način tudi letos ohranja duh festivala Pivo in cvetje.
O razstavi Za domovino z rockom naprej, ki je prvi pokoronski projekt Muzeja novejše zgodovine Celje, pravi, da je z odzivom nanjo enako kot avtor Sebastjan Weber in ves kolektiv zelo zadovoljen in vesel, da jim jo je uspelo spraviti pod streho. Tudi zaradi te razstave, kot je še dejal dr. Tonček Kregar, sicer vsem tudi dobro znan kot pevec priljubljene skupine Mi2, obisk v celjskem muzeju novejše zgodovine na letni ravni ne bo tako slab, kot bi bil sicer zaradi zaprtja muzeja v času epidemije in vseh zaščitnih ukrepov in kot bo žal v večini slovenskih muzejev. S tokratnim intervjuvancem, ki je kot zgodovinar strokovnjak za slovenski politični razvoj po letu 1918, sva spregovorila tudi o aktualnem razvpitem dogajanju ob prazniku dneva državnosti.
Potem ko je zaradi gradnje mostu čez Savinjo, ki vodi v mestno jedro, leta 1984 prvič odpadlo Pivo in cvetje, se je usoda, s še do pred časom povsem nepredstavljivimi razlogi, znova poigrala z največjo turistično prireditvijo v naši državi. Če je sredi osemdesetih let odpoved prireditve zaradi gradbene naložbe, ki je iz logističnih razlogov onemogočala normalno izvedbo prireditve, odpoved bilo mogoče pričakovati, pa še na začetku leta ni nihče mogel predstavljati, da bo za drugo odpoved v zgodovina kriva pandemija koronavirusa.
Zgodba podjetja Alenkine slaščice se je začela, ko je Alenka Pisanec iz Hotunj imela za seboj dve večji življenjski prelomnici. »Kot ekonomistka sem bila deset let zaposlena v Alposu. Službo sem rada opravljala. Ko je podjetje šlo v stečaj, ni bilo ne denarja, tudi odnosi so se skrhali. Tri mesece smo bili brez plač. Takrat sem zbolela zaradi raka ščitnice. Sledila sta operacija in zdravljenje na onkologiji v Ljubljani. Nisem dobila ›velikega‹, ampak ›malega‹ raka. Razumela sem ga kot opozorilo. Če bi s takšnim načinom življenja nadaljevala, bi se bolezen zagotovo vrnila,« se spominja Alenka Pisanec.
Danes, nekaj po deseti uri, so na Operativno komunikacijski center Policijske uprave Celje prejeli obvestilo neznanca, da je v prostorih sodišča v Velenju nastavljeno eksplozivno telo. Zaposlene so takoj evakuirali in prostore pregledali.
Celjsko sodišče je danes obiskala ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. Delovanje sodišča ocenjuje kot pozitivno, še posebej v času epidemije, ki je tudi za sodne zadeve prinesla kar nekaj ovir. Med epidemijo je bilo največ zastoja v delu na področju insolvenčnega in družinskega prava.
Celjski policisti iščejo očividce treh prometnih nesreč, ki so se zgodile v minulih dneh. Prva nesreča se je zgodila v Celju, dve v Velenju.
Regijski center za ravnanje z odpadki in družba Zeos sta pri Zbirnem centru Bukovžlak odprla prvi kotiček za oddajo še delujočih starih aparatov.
Staro Velenje dobiva novo podobo skozi dva projekta, skupno vredna 4,4 milijona evrov, ki ju Mestna občina Velenje izvaja ob podpori sredstev mehanizma CTN.
Zaradi epidemije koronavirusa je letos odpadel festival Pivo in cvetje. Da bi vsaj malo pričarali utrip največje slovenske turistične prireditve, so v Stiku Laško od danes do sobote nameravali izvesti manjši dogodek Cvetje in Laško, tudi z nastopi nekaterih glasbenikov. A zaradi slabše epidemiološke slike in ostrejših ukrepov vlade tudi to ni bilo mogoče. So pa z manjšo slovesnostjo in vpisom v knjigo Laščanov organizatorji poskrbeli, da bo duh tradicije tudi letos živel.
Policisti so v zadnjih dneh na Celjskem obravnavali več vlomov in tatvin. V Žalcu so neznanci ukradli avtomobil Renault Captur, ki je je bil parkiran na parkirišču Bevkove ulice. Izpred trgovskega centra v Celju sta včeraj neznanca ukradla kolesi, tatvino kolesa so obravnavali tudi v Velenju.
Povprečne plače v gospodarstvu na Celjskem so tudi lani zaostajale za državnim povprečjem. Po podatkih, ki je zbral Ajpes, je zaostanek znašal 200 evrov. Povprečna mesečna bruto plača se je v primerjavi z letom 2018 zvišala le za 2,6 odstotka in je znašala 1.512 evrov.
Domovi starejših v občinah Šentjur, Laško, Slovenske Konjice in Žalec so znova prepovedali obiske stanovalcev. V domovih so tako odločitev sprejeli po pozivu pristojnega ministrstva, da zaradi naraščajočega števila okuženih z virusom Covid-19 v Sloveniji, ustrezno ukrepajo glede na epidemiološko sliko v lokalnem okolju.
V Zgodovinskem arhivu Celje so dopoldan predstavili knjigo mag. Petra Omersela Želeli smo do zvezd, ki govori o bogati zgodovini celjskih raketarjev. Ti so bili zaradi svojega ambicioznega, že skoraj polprofesionalnega delovanja in dosežkov prepoznavni v širšem prostoru nekdanje države. Knjiga je tako tudi svojevrsten poklon entuziastom, ki so se v začetku šestdesetih letih združili v raketno sekcijo pri Aeru klubu Celje.
Na današnji dan je bil pred 85 leti v Celju velik vseslovenski zlet Svobod, shod nekdanjih delavsko-kulturnih društev, na katerem se je zbralo več kot deset tisoč ljudi. Celje je bilo od nekdaj eno od pomembnih središč ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja in današnja Zveza kulturnih društev Celje je tista, ki povezuje tovrstno pestro delovanje v mestu. Na današnji novinarski konferenci, ki je bila simbolno v Parku svobode in blizu nekdanjega štadiona Glazija, kjer je bil omenjeni zlet, so predstavniki ZKD Celje predstavili pomen delovanja društev v Celju in načrte za jesensko obeležitev jubileja.
Mestna občina Celje je danes v Ulici XIV. divizije uradno predala namenu vozlišče P+R (Parkiraj in se pelji), ki je bilo zgrajeno tudi z evropskimi sredstvi. Parkirišče, ki je bilo že nekaj časa v uporabi, je prvo tovrstno v Celju, ki omogoča parkiranje osebnih vozil in avtodomov, uporabo sistema javne izposoje koles Kolesce ter hiter dostop do postajališča mestnih avtobusov – Celebusov.
