Čeprav je zaradi epidemije koronavirusa žal odpadel letošnji Festival Celjski grad, ljubitelji kakovostnih umetniških dogodkov letošnje poletje vendarle ne bodo prikrajšani za svoje užitke na enem najlepših grajskih prireditvenih prizorišč v Sloveniji. Hiša kulture Celje bo namreč od 10. do 14. junija pripravila Enkraten festival in na njem iz svojega gledališkega ter glasbenega abonmaja izvedla tri predstave in dva koncerta, ki so v njeni jubilejni sezoni odpadli zaradi epidemije koronovirusa.

Iz družbe Celjski sejem so sporočili, da razmere v državi in bližnji okolici vendarle omogočajo izpeljavo osrednjega sejemskega dogodka v Sloveniji. V teh dneh se tako v družbi pospešeno pripravljajo na organizacijo 53. Mosa. Ta bo v Celju med 16. in 20. septembrom. Koliko razstavljavcev se bo na sejmišču predstavilo in kako bodo zdravstvene razmere krojile potek sejma, pa za zdaj še ni mogoče napovedati, pravi izvršni direktor Robert Otorepec.

V Pivovarni Laško Union so potrdili informacijo, da so prodali hčerinsko družbo Vital. Podrobnosti nakupa za zdaj še ne razkrivajo, znano je že, da naj bi bilo novi lastnik proizvajalca brezalkoholnih pijač iz Mestinja podjetje Dana.

Mestna občina Celje je v zadnjih dveh tednih ocvetličila mostove, trge, terase in lokale v starem mestnem jedru Celja, enoletne gredice na javnih površinah in krožišča. Na mostove je bilo nameščenih 340 korit s 1360 pelargonijami, v devetih piramidah po mestu je zasajenih 2700 vodenk, na krožiščih in ostalih površinah pa zmajeva krila. Dela je izvedlo podjetje Simbio, s svojo enoto Vrtnarstvo.  

  Znana modna oblikovalka Barbara Repinšek je od septembra lani pripravljala kreacije, s katerimi je želela svoje delo predstaviti na modni reviji. Skice so bile začrtane, blago je bilo izbrano in ukrojeno. Načrte je prekrižal koronavirus. V kaj so se prelile ideje, med drugim navdihnjene z zgodovino knežjega mesta, prikazuje razstava na Krekovem trgu.  

Informacijska točka Europe Direct Savinjska, ki deluje v okviru Celjskega mladinskega centra (MCC), je danes virtualno izvedla tradicionalni Festival prostovoljstva, ki ga izvaja skupaj z Mestno občino Celje. Na dogodku, ki ga je MCC pripravil na YouTube kanalu in Facebook strani ter Infopentlji, so razglasili deset letošnjih naj prostovoljcev v različnih starostnih kategorijah.

V veliki dvorani Narodnega doma Celje je župan Mestne občine Celje Bojan Šrot arhitektu Janku Hartmanu, ki je pomembno zaznamoval podobo mesta, podelil naziv častni meščan Celja. Podelil je tudi zlati grb, tri srebrne in tri bronaste ter šest kristalnih celjskih grbov. Zaradi vladnih ukrepov je bila slovesnost, ki bi morala biti na dan občinskega praznika, 11. aprila, prestavljena za dva meseca in izvedena ob manjšem številu povabljencev in gostov.

Od včeraj, 3. junija 2020, je pogrešan 82-letni Milan Špec iz Žalca.

  Po 1. juliju lani, ko je dolgoletnega direktorja Marjana Jakoba zamenjal dotedanji direktor šmarske kmetijske zadruge Vinko But, se je v Mlekarni Celeia marsikaj spremenilo. Ukrepi, ki jih je sprejelo novo vodstvo, so med nekaterimi zaposlenimi in tudi v javnosti dvignili nekaj prahu, vendar letošnji poslovni rezultati potrjujejo, da so bili pravi. Mlekarna namreč letos kljub drugačnim pogojem poslovanja, h katerim jo je prisilil čas epidemije, posluje dobro. Prve štiri mesece je zaključila z dobičkom in pozitiven rezultat bo po napovedih direktorja Vinka Buta imela tudi ob koncu leta.  

 »Niti za roko ga nisem smela prijeti. Popravljal si je masko, me sicer poslušal, a mi vmes večkrat pokazal, da želi nazaj v svojo sobo, v okolje, ki ga je vajen in kjer lahko sproščeno diha. Srce parajoč pogled. Obisk v soboto je bil boljši. Sicer je bilo vse enako, ista pravila. Bog mi pomagaj, neodgovorna kot sem, sem jih prekršila. Prijela sem ga za roke, mu pregnetla vsak prst in kite na dlani ter ›naštimala‹ Slaka. Danes ima rojstni dan, zato sem si izprosila še en termin za obisk. Če spoštujem pravila, mu ne smem stisniti roke, kaj šele, da bi ga poljubila …« To je del čustvenega zapisa Mateje Mušič – Gorenšek, ki ga je na Facebooku objavila po obisku svojega očeta v enem od domov za ostarele na Celjskem.  V tiskani izdaji Novega tednika tudi o tem, kako takšni ukrepi, kjer so omejeni dotiki in telesna bližina vplivajo na psiho svojcev in starejših in kaj pri tem opozarjajo v združenju za kakovostno starost Srebrna nit.  

Prebivalci Dolenje vasi pri Preboldu so dolgo čakali na ureditev zelo prometnega in tudi slabo preglednega križišča na regionalni cesti Latkova vas–Trbovlje. Po napovedih naj bi izbran izvajalec del na tem mestu do sredine julija že uredil krožišče.

  Ob izbruhu koronavirusa je bilo na prvem mestu preprečevanje zdravstvene krize. Zdaj ko se številke novookuženih in težko bolnih zmanjšujejo, so oči uprte v ponovno oživljanje gospodarstva. Kot kažejo nekatere raziskave, se ljudje bolj kot tega, da bi zboleli, bojijo, da bi izgubili delo. »Pri delodajalcih je v zadnjih desetletjih malo socialnega čuta, da bi med krizo zaščitili svoj kader, kar je v primerjavi s preteklostjo zagotovo šibka točka. Žal so na prepihu tudi usposobljeni zaposleni. Gre za ravnanje, ki ga je s seboj prinesel kapitalizem, kaj drugega je težko reči. Pameten delodajalec, ki dela na dolgi rok in verjetno ima neke rezerve, bo ključne zaposlene zadržal.« Tako trenutne razmere na trgu dela vidi prof. dr. Ivan Svetlik, sociolog in univerzitetni profesor, ki je bil minister za delo, družino in socialne zadeve v času prejšnje krize. Pojasnjuje, da je učinek državnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva težko napovedati, saj s takšnimi razmerami še nismo bili soočeni.  

Danes, okoli 16.30 ure, se je na območju Ljubnega ob Savinji zgodila tragična prometna nesreča,v kateri sta umrli dve osebi. V nesreči sta bili udeleženi tovorno in osebno vozilo.

Tudi v Sloveniji se soočamo s staranjem družbe in s pomanjkanjem primernih stanovanj ter bivalnih enot. Da se je na jesen življenja dobro pravočasno pripraviti, so zaznali v investicijskem podjetju Malteški dvori in se pred približno dvema letoma odločili za pilotni projekt gradnje samostojnih oskrbovanih stanovanj. Prihodnji mesec bo podjetje trgu ponudilo 19 novih sodobnih stanovanj, prilagojenih bivanju starejših.

Žalski policisti so v ponedeljek popoldne na območju občine Tabor rešili lisičko. Na terenu so policisti opazili dva moška, eden od njiju je bil oborožen z dolgocevnim orožjem. Ker ni kazalo, da bi šlo za lovca, so z moškima opravili postopek.      

Čas epidemije koronavirusa je bil tudi velika preizkušnja za plesne šole, ki se ukvarjajo z umetniškim plesom. Kako so preživeli to težavno obdobje, kakšne bodo finančne posledice in kako spet delujejo po rahljanju ukrepov, smo se pozanimali v Plesnem forumu Celje.

Naš časopis letos praznuje častitljiv jubilej 75 let delovanja. Prvič je izšel kmalu po drugi svetovni vojni, 2. junija 1945, takrat pod imenom Nova pot. Potem je izhajal še pod drugimi imeni, Na delo, Naše delo, dolgo obdobje pa kot Celjski tednik, mnogi bralca ga še vedno naslavljajo tudi pod tem imenom. Z današnjim imenom Novi tednik pa je začel izhajati sredi decembra leta 1968. Sedem desetletij in pol v življenju časopisa je dolga doba in prav ta bogata zgodovina časopisa, ki je prinesla bolj ali manj viharne čase, je ena od njegovih največjih vrednosti, na kateri lahko gradi tudi svojo prihodnost.

Nacionalni preiskovalni urad je na Okrožno državno tožilstvo v Celju podal kazensko ovadbo zoper dve fizični osebi in dve gospodarski družbi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije in kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti ter zoper eno od navedenih oseb tudi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin.

Ameriška in slovenska vojaška letala so nekaj po 13. 30 uri v dveh ešalonih preletela tudi Celjsko in se tako kot po vsej Slovenije na ta način simbolično poklonila tistim službam, ki so bile v prvih vrstah boja proti koronavarisu, v času epidemije. Zdravstvenim delavcem, civilni zaščiti, vojski, policiji, gasilcem, prostovoljcem, aktivistom Rdečega križa in vsem ostalim, ki so skrbeli, da je država nemoteno delovala in da je bilo žrtev nevarnega virusa čim manj. Epidemija je trajala od 13. marca do včeraj, ko se je tudi uradno končala.

Tudi za plesalce, plesne pedagoge in vodstvo plesne hiše Igen sta razglasitev epidemije in prekinitev dela prileteli kot strela z jasnega. »Najprej smo vzeli to kot kratek oddih z mislijo, da se bomo hitro vrnili. Kmalu nam je bilo jasno, da bomo morali delo nadaljevati drugače, kot smo vajeni. Našim članom smo po elektronski pošti dajali naloge, ki so jih pridno opravljali in pošiljali posnetke. Čez čas smo se odločili izvajati treninge v okviru aplikacije Zoom. Naredili smo urnik po skupinah. Poučevali smo vsi pedagogi: Zoja Zorko, Mojca Majcen, Maja Lamovšek, Anita Čanadi in jaz,« je povedala Eva Janković, predsednica KUD Igen.