Podjetje Atlantic Grupa je na strehi polnilnice pijač v Rogaški Slatini minuli torek namenu predalo sončno elektrarno, za katero je namenilo približno 900 tisoč evrov. Z naložbo, ki jo je podprla tudi država, so med drugim obeležili 115 let od tega, ko so odkrili vodo z izredno visoko vsebnostjo mineralov in jo zaradi bližine Donačke Gore poimenovali Donat Mg.  

V času občinskih praznikov ponavadi predstavljamo vesele, spodbudne zgodbe iz lokalnega okolja. Če se na prvi pogled zdi, da smo tokrat naredili izjemo, se motite. Za stenami doma družine Irmančnik, čeprav so še vedno popolnoma napite z vlago, je mogoče čutiti vedrino in optimizem. Da to ni vedno lahko, starša Iztok in Anja ne skrivata. A kot pravita, s skrbmi, ki jih je prinesla poplava, ne želita obremenjevati svojih štirih otrok.

Tako nekako bi lahko zelo preprosto opisali razvoj naselij v gmajnah ob Savinji, ki so bile dolga desetletja neposeljene in so veljale zgolj za kmetijska zemljišča, kjer so, kot znajo povedati babice in dedki, pasli okoliški kmetje. Danes o tem ni ne duha ne sluha. Tamkajšnja zemljišča so namreč postala zaradi odmaknjenosti, zelenja in bližine Savinje med bolj zaželenimi v Spodnji Savinjski dolini. Temu so primerne tudi njihove cene. In kako se je to sploh lahko zgodilo?

Do 23. novembra bo v razstavišču Haus am Dom v Frankfurtu na ogled razstava Alma Maksimilijana Karlin – pisateljica.

Hmelj in veselje sta po slabih dveh mesecih v nedeljo v Braslovčah le prevladala nad zaskrbljenostjo in otožnostjo zaradi posledic poplav. Dan hmeljarjev je v Braslovče z nekaj tedenskim zamikom prinesel tisti klasični poznopoletni utrip, ki smo ga bili vajeni zadnjih 61 let v tej spodnjesavinjski občini.

Mestna občina Velenje praznuje 20. septembra, saj je bilo na ta dan pred 64. leti odprto novo mestno središče. Velenje je tako med mlajšimi slovenskimi mesti. V prihajajočih dneh se bodo zvrstili številni praznični dogodki, ki jih zaradi minulih poplav povezuje dobrodelnost. Kot poudarja župan Peter Dermol, je Velenje znova dokazalo, da je mesto solidarnosti in prostovoljstva. In tudi na tradicijo premogovništva so ponosni. Naziv častni občan bo letos prejel dr. Franc Žerdin, dolgoletni direktor Premogovnika Velenje.

Celjski kriminalisti so prijeli osumljenca za umor 42-letnega moškega, ki je 5. septembra v Trnavi pri Braslovčah umrl zaradi več strelnih ran. 44-letnega storilca, doma z območja Celja, so kriminalisti prijeli med hišno preiskavo v objektih, ki jih je imel v lasti. Osumljen je tudi izsiljevanja. Po umoru naj bi namreč grozil ljudem iz kroga umorjenega. V hišnih preiskavah so policisti zasegli tudi več kot 50 kilogramov različne droge. (SŠol, foto: PUC)

V celjskem naselju Lisce ugotavljajo, da so letos divji prašiči prišli še posebej blizu hiš. Večje škode razen nekaj razrite trave doslej niso opazili, zbujajo pa njihovi nočni in že tudi dnevni obiski nelagodje in zaskrbljenost. Krajani menijo, da bi se morali tudi številni sprehajalci bližnjega mestnega gozda zavedati, da v njem niso sami, in paziti zlasti, ko se v gozd odpravijo s psom.

Kar nekaj let je že, odkar so v Celju nepravilno parkirana vozila odvažali s »pajkom« ali vklepali v »lisice«. Zadnja leta so kršilce pričakala le obvestila redarstva, zataknjena za brisalce vozila. Odslej bo na delu spet »pajek«, so sporočili iz mestne občine.

Občinska knjižnica v Taboru je prejšnji torek začela novo pot v novih prostorih Kmetijske zadruge Savinjska dolina. Knjižničarji so ob tej priložnosti pripravili krajšo slovesnost.

Celjski kriminalisti so prijeli moškega, ki naj bi na območju Trnave pri Braslovčah pred dnevi ustrelil 42-letnega E.D.. Slednji je bil državljan Bosne in Hercegovine, doma pa naj bi bil iz okolice Ključa. 42-letnik je umrl zaradi strelnih ran. (SŠol, foto: Arhiv NT,SHERPA)

Muzej Laško hrani številne dragocenosti. Med pomembnejšimi je nedvomno doprsni kip Franca Jožefa, ki ga je za sprejemni izpit na dunajsko akademijo likovnih umetnosti iz belega kamna pri svojih rosnih 17 letih izklesal svetovno znan hrvaški kipar Ivan Meštrović. Kip je včeraj iz Laškega odpotoval na razstavo v Zagreb.

»Tisto noč sem bil doma v Velenju z vnuki. Ob 3.15 me je poklicala županja Solčave Katarina Prelesnik in dejala, da je situacija huda in da je dežja ogromno, nato sva se slišala še enkrat ob 3.30. Poklical sem vodjo celjske izpostave uprave za zaščito in reševanje in mojega namestnika, z njim sem se nato takoj odpravil v Zgornjo Savinjsko dolino,« pravi poveljnik Civilne zaščite zahodnoštajerske regije Janez Melanšek in opiše tisto grozljivo noč s 3. na 4. avgust. Njegove besede odkrivajo kruto resničnost nevarnih razmer, v katerih se je znašlo naše območje. Prizna, da je Slovenija ne glede na vse imela srečo, da ujma ni povzročila smrtnih žrtev. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Andraž Purg)

Do prihodnjega ponedeljka bo na Savinjskem nabrežju v Celju še na ogled razstava, ki jo je ob 30-letnici revije Zgodovina za vse pripravilo Zgodovinsko društvo Celje. Avtor razstave je dr. Borut Batagelj, oblikoval jo je Andrej Mohorič.

Ilustratorka Urška Stropnik Šonc se v Galeriji Velenje po trinajstih letih ponovno predstavlja s samostojno razstavo, ki jo je naslovila Pikaste, pisane. Razstavlja ilustracije, ki so nastale med letoma 2014 in 2023. je med številnimi slikanicami, učbeniki, delovnimi zvezki in priročniki izbral kustos Galerije Velenje Matic Veler. Razstava bo na ogled do 4. oktobra.

Na letošnjem Mosu se predstavlja tudi turistična destinacija Dežela Celjska. Vanjo so povezane občine Celje, Dobrna, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Štore in Vransko. Ponudba teh občin za jesen in zimo ter za prihodnje leto je predstavljena v hali C.

Na celjskem sejmišču se začenja največja in najpomembnejša poslovno-sejemska prireditev v Sloveniji, Mednarodni sejem obrti in podjetnosti (Mos). Kot običajno je razdeljena na pet vsebinsko različnih področij – na Mos Dom, Mos Tehnika Energetika, Mos Turizem, Mos B2B in Mos Plus. Na enem mestu je torej zbrana ponudba za dom, gradnjo, prosti čas in zdravo hrano, predstavila se bo slovenska modna industrija. Organizatorji, družba Celjski sejem, so poskrbeli tudi za razvedrilo in zabavo obiskovalcev.  

 Avtonomna vožnja in alternativni viri pogona – to sta dve smernici, ki trenutno zaznamujeta razvoj kmetijskih strojev. Cilj omenjenih sprememb je uporabnikom čim bolj olajšati obdelavo površin. »Kmet se lahko zaradi sodobne tehnologije bolj posveča svojim opravilom, medtem ko mu ni treba skrbeti za prestavljanje ročic in vožnjo,« je pojasnil Aleš Chiba, vodja programa New Holland v štorskem podjetju Itro. Omenjeno podjetje s 36 zaposlenimi je ekskluzivni zastopnik največjega svetovnega proizvajalca kmetijske mehanizacije CNHI, ki na našem tržišču prodaja stroje New Holland in Steyr.