Tudi v Sloveniji se soočamo s staranjem družbe in s pomanjkanjem primernih stanovanj ter bivalnih enot. Da se je na jesen življenja dobro pravočasno pripraviti, so zaznali v investicijskem podjetju Malteški dvori in se pred približno dvema letoma odločili za pilotni projekt gradnje samostojnih oskrbovanih stanovanj. Prihodnji mesec bo podjetje trgu ponudilo 19 novih sodobnih stanovanj, prilagojenih bivanju starejših.
Žalski policisti so v ponedeljek popoldne na območju občine Tabor rešili lisičko. Na terenu so policisti opazili dva moška, eden od njiju je bil oborožen z dolgocevnim orožjem. Ker ni kazalo, da bi šlo za lovca, so z moškima opravili postopek.
Čas epidemije koronavirusa je bil tudi velika preizkušnja za plesne šole, ki se ukvarjajo z umetniškim plesom. Kako so preživeli to težavno obdobje, kakšne bodo finančne posledice in kako spet delujejo po rahljanju ukrepov, smo se pozanimali v Plesnem forumu Celje.
Naš časopis letos praznuje častitljiv jubilej 75 let delovanja. Prvič je izšel kmalu po drugi svetovni vojni, 2. junija 1945, takrat pod imenom Nova pot. Potem je izhajal še pod drugimi imeni, Na delo, Naše delo, dolgo obdobje pa kot Celjski tednik, mnogi bralca ga še vedno naslavljajo tudi pod tem imenom. Z današnjim imenom Novi tednik pa je začel izhajati sredi decembra leta 1968. Sedem desetletij in pol v življenju časopisa je dolga doba in prav ta bogata zgodovina časopisa, ki je prinesla bolj ali manj viharne čase, je ena od njegovih največjih vrednosti, na kateri lahko gradi tudi svojo prihodnost.
Nacionalni preiskovalni urad je na Okrožno državno tožilstvo v Celju podal kazensko ovadbo zoper dve fizični osebi in dve gospodarski družbi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije in kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti ter zoper eno od navedenih oseb tudi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Ameriška in slovenska vojaška letala so nekaj po 13. 30 uri v dveh ešalonih preletela tudi Celjsko in se tako kot po vsej Slovenije na ta način simbolično poklonila tistim službam, ki so bile v prvih vrstah boja proti koronavarisu, v času epidemije. Zdravstvenim delavcem, civilni zaščiti, vojski, policiji, gasilcem, prostovoljcem, aktivistom Rdečega križa in vsem ostalim, ki so skrbeli, da je država nemoteno delovala in da je bilo žrtev nevarnega virusa čim manj. Epidemija je trajala od 13. marca do včeraj, ko se je tudi uradno končala.
Tudi za plesalce, plesne pedagoge in vodstvo plesne hiše Igen sta razglasitev epidemije in prekinitev dela prileteli kot strela z jasnega. »Najprej smo vzeli to kot kratek oddih z mislijo, da se bomo hitro vrnili. Kmalu nam je bilo jasno, da bomo morali delo nadaljevati drugače, kot smo vajeni. Našim članom smo po elektronski pošti dajali naloge, ki so jih pridno opravljali in pošiljali posnetke. Čez čas smo se odločili izvajati treninge v okviru aplikacije Zoom. Naredili smo urnik po skupinah. Poučevali smo vsi pedagogi: Zoja Zorko, Mojca Majcen, Maja Lamovšek, Anita Čanadi in jaz,« je povedala Eva Janković, predsednica KUD Igen.
Občina Štore praznuje svoj praznik 1. junija, v spomin na daljno leto 1836. Gre za dan, ko je pridobil Ignacij Novak fevdne pravice za izkoriščanje rudnika Laška vas-Pečovje. Rudnik je bil temeljnega pomena za razvoj štorskega železarstva, po katerem so Štore danes najbolj prepoznavne.
Kot v drugih slovenskih mestih, se je minuli petek zvečer tudi v Celju nadaljeval "tradicionalni" kolesarski protest proti vladi, ki ga pripravljajo številne iniciative. Tudi na zadnjem protestu se je v Celju zbralo veliko udeležencev, ki so kolesarili po središču mesta.
»Pred štirinajstimi leti sem zaprla poglavje svojega življenja in potegnila črto. In začela na novo, kot začenja nekdo pri 20 letih. In to z dvema otrokoma. Pri štiridesetih letih svojega osebnega in poslovnega življenja nisem začela ›iz nič‹, ampak iz minusa. Nikoli nisem za svoje stanje nikogar obsojala, niti nekdanjega partnerja. Vedno sem rekla, da sem se od njega ogromno naučila, če ne drugega, tega, da moram biti drugačna,« svojo zgodbo povzame Slatinčanka, ki izhaja iz preproste kmečke družine, v kateri se je rodila kot tretji otrok.
Evropska komisija je lani izdala študijo, v kateri navaja, da je 20 odstotkov evropskih podjetij žrtev prisluškovanja. V nekaterih državah, na primer Nemčiji, Franciji in Italiji, je ta odstotek še višji. Število prisluškovanj, to je podatek, kolikokrat nekemu podjetju prisluškujejo, se vsako leto poveča za 50 odstotkov. Škoda, ki jo prisluškovanje povzroča evropskemu gospodarstvu, znaša na leto 60 milijard evrov. »Številke so res velike, prisluškovanje je bolj razširjeno, kot si javnost predstavlja,« pravi Primož Sukič, ki od lani podjetjem ponuja rešitev. Izdelal je protiprisluškovalno komoro, ki je v celoti plod njegovega znanja in je trenutno s svojo edinstvenostjo ter učinkovito rešitvijo najboljša na svetu.
Na svetu je približno 2,5 milijona obolelih z multiplo sklerozo (MS), v naši državi jih je po ocenah približno 3.500. V Združenje multiple skleroze Slovenije je bilo konec leta 2019 včlanjenih 2.123 obolelih. Čez dva dni, 30. maja, bo svetovni dan multiple skleroze, pri čemer bo letošnje obeleževanje zaradi koronavirusa precej drugačno kot v minulih letih. Tudi v celjski podružnici MS so se morali odreči mnogim načrtovanim prireditvam in projektom.
»Letos bom tako kot vsa leta doslej del dopusta preživel na grškem otoku Karpatos, del pa na jadranju med hrvaškimi otoki. Načrtujem tudi obisk katerega od poslovnih kolegov v Dubaju ali ZDA, najbrž bo treba iti še na kakšno službeno pot v Azijo,« napoveduje Matej Knaus, ustanovitelj in generalni direktor mednarodnega turističnega podjetja Palma. Trdno je prepričan, da so takšni njegovi načrti povsem sprejemljivi in da mu jih bo uspelo uresničiti. Turizem je v preteklih mesecih zastal, ampak svet se ni ustavil, pravi. Komaj čaka 1. junij, ko bodo turistične agencije spet lahko odprle vrata svojih poslovalnic.
Matej Knaus, ki je tudi predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije in član upravnega odbora Evropskega združenja turističnih organizacij, razmere v domačem in mednarodnem turizmu zelo dobro pozna. V to dejavnost je vpet že zelo dolgo, saj bo konec leta preteklo že trideset let od takrat, ko je ustanovil Palmo in se s pomočjo peščice sodelavcev podal na takrat najbrž negotovo pot. Njegove napovedi, kam in kako bomo v prihodnjih mesecih potovali, se zdijo zelo optimistične. »Ampak so povsem realne,« zatrjuje.
Je kriza, ki jo doživlja turizem, največja doslej?
Seveda, absolutno. Takšne krize še nisem doživel, pri čemer delam v turizmu že zelo dolgo. Bilo je sicer veliko različnih kriznih dogajanj, ki se jim je turizem dokaj hitro prilagodil. Tokrat pa se vsi sprašujemo, kakšna bo nova realnost. Res je, da se bo tudi tej novi realnosti treba prilagoditi, vendar gre tokrat za krizo, ki ni zajela samo ene regije ali ene celine, ampak ves svet.
JANJA INTIHAR, foto: SHERPA
Če bi bili normalni in ne korona časi, bi v Celjskem mladinskem centru (MCC), v okviru Informacijske točke EU Europe Direct Savinjska že izvedli tradicionalni festival prostovoljstva, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Mestno občino Celje. Lani je bil namreč ta dogodek že v drugi polovici aprila, na dvorišču MCC. Letos ga v fizični obliki zaradi znanih razlogov ne bo, kdaj bo pa virtualni izvedba, pa še ni znano.
V tokratnem pregledu pisanja Novega tednika v zgodovini smo se vrnili v leto 1975 in v našem digitalnem arhivu prebrskali, kako smo takrat pisali o praznovanju dneva mladosti, 25. maja. In sicer smo to pregledali v številkah NT, ki sta izšli 21. in 29. maja. Prav tako smo izbrali še nekaj drugih dogodkov, ki smo jim v takratnem časopisu namenili večjo pozornost. Med drugim je bil takrat v Celju Mednarodni mladinski pevski festival, ki je bil za tiste razmere izjemno velika prireditev.
Epidemija v zadnjih dveh mesecih je nekoliko zmanjšala število udeležencev v prometu, a je »izstrelila« kršitelje, saj se je število kršitev povišalo. Zaradi epidemije tudi ni bilo pravega prehoda v motoristično sezono. Na cestah se je tako naenkrat pojavilo ogromno motoristov, ki določene cestne odseke uporabljajo tudi za divjo vožnjo, »polaganje ovinkov« in preizkus svojih sposobnosti. Ena takšnih cest je cesta Prebold–Marija Reka–Trbovlje. V samo petih minutah smo bili na tej cesti priča najmanj desetim ogrožanjem varnosti zaradi prehitre vožnje motoristov in napačnega prehitevanja.
Nikoli nisem verjel tistim, ki trdijo, da se zbiranje kovancev splača. A sem predlani njihove trditve vzel kot izziv in leto dni zbiral »dvojke«. Res se je nabralo ravno prav denarja, da sem si lahko privoščil krajše potovanje. Izbira ni bila lahka, saj me je tako kot najbrž večino ljudi vleklo na vse strani. Želel sem spoznati nekaj novega, novo kulturo, nekaj, kar je drugačno od tipično evropejskega, a vendar blizu. Odločil sem se za mesto, ki v sebi nosi bogato zgodovino in kjer se stikata vzhod in zahod, Evropa in Azija. Mesto je v svoji zgodovini dobilo številna imena – Bizanc, Konstantinopel, Istanbul in Carigrad. Meni najljubše ime je Istanbul. Obiskal sem ga septembra lani.
Celjski sejem je pozval vlado, naj čim prej sprejme dodatne ukrepe za ohranitev sejemske dejavnosti v Sloveniji. Organizatorji sejmov so bili ob razglasitvi epidemije med prvimi, ki so morali ustaviti delo, in vse kaže, da bodo zadnji, ki bodo lahko spet začeli poslovati. To naj bi se po nekaterih napovedih zgodilo šele v začetku prihodnjega leta. Škoda bo ogromna, zaradi odpovedi dogodkov so se podjetja, ki se ukvarjajo s sejemsko dejavnostjo, in tudi tista, ki so z njo povezana ali od nje odvisna, znašla tik pred propadom, opozarjajo Celjani. Letos pričakujejo najmanj 80-odstotni upad prihodkov.
Da bi planincem lahko ponudili vsaj kakšno pijačo in zagotovili začasne prostore za oskrbnika, so se člani Planinskega društva Celje – Matica s še nekaterimi prostovoljci na Okrešlju lotili postavitve manjše lesene hiške. Na priljubljenem planinskem cilju, kjer je koča novembra lani pogorela, iz lesenih palet urejajo tudi mize, klopi in ležalnike, tako imenovano »okrešeljsko plažo«. Tako si bodo ljubitelji gora lahko odpočili in uživali v razgledu na mogočne vršace.
