Občina Podčetrtek bo po desetletjih propadanja danes ob 16. uri namenu predala obnovljene prostore gradu Podčetrtek. Od 1. septembra bosta grajska kavarna in razgledna terasa odprti za vse obiskovalce, od česar občina pričakuje novo poglavje kulturnega in turističnega razvoja regije.  

Na območju Laškega je več občanov pred dnevi po naključju ugotovilo, da imajo na svojih naslovih prijavljene osebe, ki jih ne poznajo in tudi svojega soglasja za prijavo bivališča pri njih niso podpisali. Na celjski policiji primere preiskujejo, doslej so prejeli 18 prijav občanov.

Letošnja Veronikina nagrada, ki jo podeljujeta Hiša kulture Celje in Mestna občina Celje, je šla v roke Denisu Škofiču za pesniško zbirko Tuskulum. Malo Veroniko za najboljšo dijaško pesem je dobil Timotej Kristijan Kovač za pesem Ko sem potrkal, zlatnik poezije za življenjski pesniški opus in ustvarjalno žlahtnenje slovenskega jezika pa je pripadel Borisu A. Novaku. S tem se je zaključil Veronikin teden poezije, sicer eden najpomembnejših kulturnih projektov v knežjem mestu.  

V Ljubnem ob Savinji je ljubek kamp Na otoku v neposredni bližini Savinje, ki z manjšim jezom tvori tolmun, nadvse primeren za ohladitev v reki. Sabina in Sebastijan Ambrož sta namestitve v dveh lesenih »flosarskih« hiškah, dveh večjih lesenih hišah Smreka in Bor ter v šotorih, ki jih lahko obiskovalci najamejo ali pripeljejo svoje, ponudila v letu 2021, a sta kamp zaradi koronskih omejitev morala kmalu zapreti. Tudi naslednje leto ni bilo nič boljše, lani, ko sta si obetala, da bosta izpeljala celo sezono, so prišle poplave. »Letos sva ga v celoti obnovila in upava, da bo kamp lahko odprt vso sezono, ki traja od sredine aprila do 15. septembra,« pravita.  

Marjan Mačkošek ni več podžupan Občine Laško. Po sklepu župana Marka Šanteja tako v Laškem od danes ostajajo le z enim podžupanom, to je Enejem Kirnom. V laški občinski upravi razlogov za prenehanje podžupanske funkcije Marjanu Mačkošku ne želijo komentirati, dejali so le, da gre pri tem za osebno odločitev župana.

Gornja Radgona se po zaslugi Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra konec avgusta vsako leto za nekaj dni spremeni v kmetijsko središče Slovenije. 1.700 razstavljavcev iz 35 držav bo sejemski utrip tokrat ustvarjalo še vse do četrtka, 29. avgusta. Na enem mestu lahko tam najdete vse o najnovejših smernicah na področju opreme in sredstev za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo. Na sejmu sodelujejo tudi številni razstavljalci s Celjskega.  

»Vozniki v delu, kjer je omejitev hitrosti 40 km/h, vozijo tudi 70 km/h ali 100 km/h … Kljub prometnim znakom je še vedno ogromno tistih, ki ne prilagodijo hitrosti, glede na to, da vozijo skozi naselje … Sem za to, da pristojni uredijo hitrostne ovire in več preglednih ogledal ...« To je samo nekaj predlogov ali opozoril krajanov Lisc v Celju, ki se nanašajo na del Partizanske ceste skozi njihovo naselje. Opozorila in jeza krajanov niso od včeraj, trajajo že vrsto let, saj ves čas opozarjajo, da se mora občina na njihove pobude hitreje odzvati. Ko se bo zgodila tragična nesreča, bo namreč prepozno, pravijo.  

Vojniški župnik Anton Perger je pred kratkim praznoval osemdeseti jubilej in z njim 55 let duhovnega dela. Od tega jih je 51 preživel v Vojniku. Perger je iz Župnije Sveti Jurij ob Ščavnici oziroma, kot je povedal, iz župnije, ki je znana tudi kot prleške Atene. »Od tam izhajajo veliki možje, tako državniki kot duhovniki, med drugim so iz Svetega Jurija Edvard Kocbek, Anton Korošec in škof Vekoslav Grmič. Tako da sem odraščal v lepem okolju.« 

Leja Preložnik Šegel je v študijskih letih že videla svojo prihodnost v čevljih pooblaščene revizorke. Predstavljala si je celo, v katerem podjetju bo delala in kako bo napredovala njena poslovna pot. Med epidemijo koronavirusa, ko je več časa preživela doma, je postala bolj pozorna, kaj vse rase le nekaj korakov od domačih vrat, v zavetju okoliških travnikov in gozdov. Ko je iz zdravilnih in koristnih rastlin pripravila prve izdelke in so šli v slast tudi drugim, je ekonomistka stopila na pot zeliščarice. Skupaj s partnerjem Gašperjem Vodovnikom je sedaj gonilna sila Kmetije Pehtica v Marija Dobju v občini Šentjur.

Kako bi novo kolesarsko povezavo med Celjem, Štorami in Šentjurjem videle tri zgodovinske osebnosti – Josip Pelikan, Alma M. Karlin in Gustav Ipavec? To prikazuje predstavitveni video, ki so ga pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko posneli pred uradnim septembrskim odprtjem te nove kolesarske pridobitve.    

V Sloveniji naj bi bilo v zadnjih letih približno 68 tisoč kmetijskih gospodarstev. Glede na velikost Slovenije in število prebivalcev to kaže, da kmetijstvo danes na žalost ni več panoga, za katero bi se mladi z veseljem odločali ali kmetijo prevzeli. In to ne glede na to, da so se s kmetovanjem ukvarjale številne njihove predhodne generacije. Mi smo obiskali družino Klinar. Njena domačija leži na Svetini na približno 670 metrih nadmorske višine. V idilični vasi nad Štorami je še kar nekaj kmetij, tudi turističnih, a Klinarjevi se za kmečki turizem niso odločili. Vse pridelajo na naraven način, nekaj težkega dela opravijo tudi ročno, ne s stroji. »Raje manj, a naravno in kakovostno,« pravijo. Ostali so zvesti kmetijstvu.  

Lani so prvi reli spremljali lepo vreme in številni gledalci. Organizatorji so za svoj prvenec prejeli izjemno dobre ocene. Tekmovalce je navdušila tehnično zelo zahtevna in hitra trasa relija, s katero sta najhitreje opravila takratna državna prvaka Rok Turk in Blanka Kacin. AMD Vili je reli pripravilo v sodelovanju s partnerji.

Včeraj, nekaj po 19. uri se je na avtocesti med izvozoma Slovenske Konjice in Dramlje zgodila prometna nesreča, zaradi katere je bila avtocesta dlje časa zaprta. Prometno nesrečo je po navedbah Policijske uprave Celje povzročil voznik osebnega vozila, ruski državljan, ki hitrosti vožnje ni prilagodil poteku ceste in tehničnim lastnostim vozila. Priklopni del vozila je zato z desnega voznega pasu najprej zaneslo desno, kjer je oplazil betonsko zaščitno ograjo, nato pa še skrajno levo, kjer je prav tako oplazil betonsko zaščitno ograjo, nakar se je vozilo s priklopnikom prevrnilo. V prikolici je voznik v kletkah prevažal enajst psov.

Agronom Igor Škerbot je kot svetovalec oziroma specialist za področje zelenjadarstva, okrasnih rastlin, poljedelstva in ekološkega kmetovanja že vrsto let zaposlen v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. Svojega znanja ne deli le kmetom in pridelovalcem na terenu, ampak ga k sodelovanju v svetovalne oddaje vabijo tudi lokalni mediji, predava in piše strokovne članke, lani je izdal knjigo Vrtnarimo načrtno. Ker ga bolj kot poljedelstvo zanima zelenjadarstvo, si med drugim prizadeva za uvajanje gojenja zelenjave na območjih, kjer se ljudje preživljajo predvsem z gozdarstvom in živinorejo. Ko ima čas, se posveča domačemu vrtu, ki ga dojema kot svojevrstno učilnico na prostem. In zakaj je kritičen do razvajenih potrošnikov?

Na celjskem Starem gradu so v prvih sedmih mesecih letos našteli 46 tisoč obiskovalcev, kar je za osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pri tem so 15. avgusta našteli nekaj več kot 600 obiskovalcev oziroma za skoraj 40 odstotkov več kot na ta praznični dan lani, so sporočili iz Zavoda Celeia Celje.

Seneno meso in mleko predstavljata alternativo konvencionalni prireji mleka in mesa. Pri seneni reji je namreč prehrana živali prilagojena letnim časom. Gre za krmljenje brez silaže, zgolj s travo, senom in z žitom, ki ima tako za kmetovalce, živali kot potrošnike številne prednosti. V Zavodu seneno meso in mleko se že več let trudijo razširiti glas o pomenu senene prireje, ki so jo sicer naši rodovi poznali že pred leti. S povezovanjem senenih kmetovalcev in predelovalcev želijo med drugim pomagati tudi pri njihovem preboju na trg in pri skrbi za promocijo.

Baročni dvorec Novo Celje pri Žalcu je te dni ponovno svojevrsten slikarski atelje. Pri organizaciji Likovne kolonije Zeleno zlato so se v Žalcu tudi letos povezali zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT), likovna sekcija KUD in območna izpostava javnega sklada. Kolonija, ki se je udeležuje približno petdeset ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev iz različnih koncev Slovenije, se bo v petek končala z razstavo del. V pritličju dvorca Novo Celje bo na ogled do 8. septembra.

Obsežna dela v Razlagovi ulici v Celju, kjer med drugim prenavljajo tlake in komunalno infrastrukturo, gredo po načrtih. Jutri, v sredo, 21. avgusta, se bo spremenila prometna ureditev, in sicer bo popolna zapora na križišču Razlagove ulice 13 do 12a, od Pleteršnikove ulice do Slomškovega trga 2 in do Razlagove ulice 1.

Vedno večji del naših življenj je avtomatiziran, na nekaj avtomatov smo celo tako navajeni, da jih sploh ne opazimo več. Bankomati so od svojih začetkov postali skoraj zastareli in počasi skoraj kot telefonske govorilnice izginjajo iz naših mest. Kavomati po drugi strani so v pisarnah nepogrešljivi. Zato niti ne preseneča, da lahko tudi v naših krajih vedno več izdelkov najdemo v avtomatih.

Konjičani ime Tjaša hitro povežemo s priimkom Kangler. Mnogi jo poznamo, saj je s svojim »sončnim« značajem, komunikativnostjo in številnimi talenti že v odraščajočih letih opozorila nase. T ako je vse do danes pustila močan pečat v domačem kraju, ki ga ima, kot pravi, neizmerno rada. »Konjice mi tečejo po žilah,« poudarja vodja konjiškega turističnoinformacijskega centra, saj si zadnjih petnajst let v sodelovanju z mnogimi v krajih Dravinjske doline prizadeva vzpostaviti destinacijo zadovoljnih in odgovornih ljudi, ki bodo svojo ponudbo oblikovali z mislijo na naravo in sočloveka ter bodo za pošteno delo dobili tudi pošteno plačilo, pravi. Na nastopu konjiških godbenikov boste simpatično kratkolasko opazili v zadnji vrsti, saj igra tubo.