Čeprav so med ljudmi že nekaj časa krožile govorice o tem, da si je brez večjih težav mogoče priskrbeti lažno potrdilo o testiranju in tudi o cepljenju, se je do nedavnega to vendarle zdelo malo verjetno. Nato pa je iz Žalca prišla uradna novica, da sta dva zaposlena v tamkajšnjem zdravstvenem domu izdajala lažna potrdila o cepljenju proti covidu-19, za kar naj bi bilo treba po neuradnih informacijah odšteti tudi do 500 evrov. Kako je to sploh mogoče in kakšna kazen ju čaka? Več kot očitno je to kaplja v morje, saj z vseh strani prejemamo informacije, kako z lahkoto je zaobiti pravila s tega področja. Toda, zakaj se toliko ljudi odloči za iskanje obvodov PCT-pravil? Kaj človeka napelje na to, da je pripravljen tvegati lastno zdravje in tudi visoke kazni? Socialni psiholog Matej Černigoj meni, da je izvirni greh, da odgovorni v Sloveniji z ljudmi ne komunicirajo primerno. Psiholog in psihoterapevt Robert Oravecz pa pravi, da gre pri poneverbi potrdil o testiranju in cepljenju za zelo zapleten in celosten problem. Ponavadi je namreč tako, da če je kaj mogoče kršiti, bodo ljudje to tudi kršili. V kolikšni meri, je odvisno predvsem od nadzora oziroma tveganja, ali bo določena kršitev tudi odkrita in kaznovana.    

Občina Mozirje je znana po urejenih krožiščih, v katerih stojijo različne skulpture, ki odsevajo značilnosti območja, zato morda niti ne preseneča, da je pri zadnji tovrstni pridobitvi stopila še korak naprej in k sodelovanju povabila še preostale občine Zgornje Savinjske doline. V pravkar zgrajenem krožišču ob vznožju Gorenjskega klanca so svoje mesto našli kamniti mozaiki z občinskimi grbi vseh sedmih zgornjesavinjskih občin, ki obiskovalce simbolično opominjajo, da se na tem mestu Savinjska dolina preveša v svoj zgornji del, torej Zgornjo Savinjsko dolino.

Do preklica so prepovedani tudi obiski porodnic, ki so jih do zdaj v celjski porodnišnici lahko obiskali očetje novorojenčkov, so sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. 

Ko telefoni zvonijo v prazno Da je do osebnega zdravnika v času, ko delovanje na vseh področjih narekuje koronavirus, težko priti, je že nekaj časa jasno. Vedno slabša je tudi dostopnost pediatrov. V zadnjih dneh so javno o težavah spregovorili starši iz Velenja. Kot pravijo, so zaradi neodzivnosti »hišnih« pediatrov prisiljeni otroke tudi ob manjših zdravstvenih težavah voziti na urgenco v Celje. Če jim že uspe z izbranim pediatrom navezati stik, ta otroke večinoma zdravi na daljavo.  

  Ali veste, kako je nastal kraj Šmarje pri Jelšah? Nekoč sta na to območje prišla velikana, ki sta si podajala kladivo in se obmetavala z blatom. Tako so nastali griči sv. Rok, sv. Miklavž, sv. Barbara in sv. Tomaž. Zanimivost iz rokava mimogrede strese etnologinja in kulturna antropologinja Janja Sivec, ki zna različne naravne in kulturne posebnosti kraja prikazati s pomočjo ljudskih ali resničnih zgodb. S sprehodi, ki jih pripravlja s somišljeniki iz društva Legende, opozarja, da pravljice ne živijo le v knjigah, ampak so zapisane tudi na vrhu hribov, v krošnjah dreves in celo na dnu globeli.  

Luko Bokšana na malih televizijskih zaslonih trenutno spremljamo v nadaljevanki Sekirca v med. Vlogo je dobil po dveh krogih avdicije, na katero so ga povabili ustvarjalci serije. Mlad akademski igralec, ki prihaja iz Štor in zadnja leta živi v Ljubljani, je sicer nesojeni biolog. Kot pravi, ga je kot najstnika zanimalo veliko različnih področij, med njimi tudi biologija. A tik pred diplomo si je premislil. Opravil je sprejemni izpit na akademiji in se podal v igralske vode. Lansko sezono, kolikor je je zaradi vseh ukrepov za preprečevanje virusa bilo, je bil član celjskega gledališča, medtem ko je letos del te priljubljene humoristične serije.

  Plesni center TBA je pred dnevi v Ipavčevem kulturnem centru predstavil sodobno izvedbo plesne predstavo na glasbo baleta Možiček, ki ga je napisal skladatelj in zdravnik Josip Ipavec.  

  Tudi celjski gostinci se tako kot večina njihovih stanovskih kolegov po Sloveniji soočajo z velikimi težavami, v katere so jih zaradi več kot osemmesečne prepovedi delovanja pahnili ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa. »Gostinci smo največje žrtve epidemije in z njo povezanih ukrepov. Od države zato zahtevamo, da prisluhne našim predlogom in nam čim prej pomaga,« je na srečanju, ki ga je pripravila Obrtno-podjetniška zbornica Celje, poudaril predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar. Srečanja sta se poleg gostincev udeležila tudi direktor zbornice Danijel Lamperger in ravnatelj celjske srednje šole za gostinstvo in turizem Iztok Leskovar. Eden večjih problemov gostincev je namreč tudi pomanjkanje kadrov.  

  Podčetrtek je bogatejši še za eno vsebino. Družina Ježovnik iz Olimja je namenu predala Proizvodno-turistični center (PTC). Obiskovalci si lahko odslej na enem mestu ogledajo, kako nastajajo izdelki, značilni za domačijo Jelenov greben. Poskusijo lahko marsikatero dobroto in izdelke kupijo za s sabo. Sodoben center je nastal v želji razbremeniti domačijo, poznano po jelenih, ki jo letno obišče približno 140 tisoč obiskovalcev. Vse pa ni šlo povsem gladko. Ko je bila stavba že pod streho, so jo obilne padavine na enem od delov poškodovale. Odpravljanje posledic je terjalo veliko truda in denarja.  

  Grobelno v občini Šentjur bo danes v znamenju enodnevnega mednarodnega kantavtorskega festivala z naslovom Mladi avtor kant (MAK). Enajsta izdaja festivala, ki je tokrat prvič prejel podporo kulturnega ministrstva, bo na oder tamkajšnjega doma krajanov pripeljala šest izvajalcev iz treh držav.  

Letošnjo jesen ob večerih zavzeto stiskamo pesti za Slovence, ki se v Dominikanski republiki na takšnih ali drugačnih bolj ali manj brutalnih poligonih merijo v hitrosti, spretnosti in natančnosti. Med bolj trdoživimi tekmovalci so trije iz naših krajev. Med fanti zagotovo izstopa mlad Celjan Alen Lamper, medtem ko v ženski konkurenci blestita Celjanka Pina Umek in Šentjurčanka Marjanca Polutnik. Vsi trije glede na do zdaj prikazano zagotovo sodijo med najbolj spretne in hitre tekmovalce tega športno-adrenalinskega televizijskega šova.

S težavo, da pacienti ostajajo brez osebnih zdravnikov, saj imajo vsi zaposleni družinski zdravniki izpolnjene kvote, so se v zadnjem času srečevali tudi v Zdravstvenem domu Laško. Zdaj pa je iz Laškega prišla novica, da bo z novembrom začel delo zdravnik družinske medicine, ki bo sprejemal paciente brez izbranega zdravnika.

Mestna občina Celje je pred dnevom spomina na mrtve pripravila spominski komemoraciji v Starem piskru in na Golovcu, se poklonila spominu na pokojne častne meščane ter položila venec v Spominskem parku Teharje.

Kako hitro se lahko človeku življenje obrne na glavo, je lani decembra spoznala Jerneja Štarkel iz Galicije. Le štirinajst dni po tem, ko je dopolnila osemnajst let, je po telesu začutila neznosne bolečine, ki so se stopnjevale do te mere, da ni mogla niti več sama hoditi. V približno dnevu je postala hroma od trebuha navzdol. Po več mesecih bivanja v ljubljanski bolnišnici in po mesecu v Soči se ji je stanje toliko izboljšalo, da se je lahko na invalidskem vozičku vrnila domov. Zdravniki pravijo, da ni veliko upanja, da bo še hodila, a njena družina se ne želi kar tako predati. Stroške fizioterapije mora kriti sama, kje so še vsi drugi izdatki, povezani z zdravljenjem in s prilagoditvijo družinske hiše. Jerneja je zato hvaležna za vsako pomoč, s katero bo njeno življenje vsaj za odtenek bolj podobno tistemu, ki ga je bila vajena pred izbruhom te zahrbtne redke nevrološke bolezni, ki jo medicina imenuje tranzverzni mielitis.

Ob dnevu spomina na mrtve bo na mestnem pokopališču v Celju in na pokopališču na Teharjah v nedeljo in ponedeljek veljal poseben prometni režim. Začasna sprememba prometne ureditve bo oba dneva trajala od 7. do 17. ure. V tem času bo na tem območju tudi spremenjen način parkiranja, zagotovljene bodo izredne vožnje javnega mestnega prometa – Celebusa.

Bliža se dan množičnega obiska pokopališč. V Katoliški cerkvi je 1. november zapovedani praznik vseh svetih. Cerkev ima na načine pogrebov svoj pogled, vendar se želje ljudi in svojcev pokojnikov od takšnega pogleda včasih močno razlikujejo. Zato se vedno znova rojevajo novi načini pogrebih svečanosti. Preverili smo, kakšne so smernice pri tem. In tudi, kako se spreminja miselnost ljudi na tem področju. Razburkano zadnje leto je dodobra pomešalo tudi želje in odnose do pokopališč. Medtem ko nekateri vztrajajo pri klasičnem pokopu, nekateri pepel v spomin na svojca shranijo v diamantu. Preverili smo tudi, kakšna so navodila za pogrebne službe, če nekdo umre s covidom-19, in izvedeli, da poklic pogrebnika ni več takšen, kot je bil pred desetletji. Pogrebnik je zdaj tudi psiholog, saj so stiske ljudi večje in svojci pokojnih pogosto pogrešajo samo iskren pogovor. (SIMONA ŠOLINIČ)    

  Pri Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur so namenu predali učilnico na prostem. Slednja je zasnovana tako, da omogoča tudi izvajanje določenih manjših prireditev. Ob učilnico je sedaj umeščen tudi spomenik Franju Malgaju in žrtvam narodnoosvobodilnega boja. Slednji je bil iz ploščadi pred šolo umaknjen, saj izvajalec tam gradi krožišče in podhod za pešce.  

V izboru najboljših najhitreje rastočih podjetjih, ki ga pripravlja časopis Dnevnik, je naziv srebrna gazela osvojilo šmarsko podjetje Pišek - Vitli Krpan. Družinsko podjetje, ki razvija in proizvaja gozdarske vitle, po besedah komisije s svojimi rezultati dokazuje, da se trajnostni pristop na vseh področjih delovanja obrestuje na dolgi rok. Letno podjetje ustvarja 34,4 milijona evrov prihodkov, registriranih ima 26 patentov. Spomnimo, da je ustanovitelj in lastnik podjetja Franc Pišek letos postal častni občan občine Šmarje pri Jelšah. V nadaljevanju objavljamo njegov portret, ki smo ga v Novem tedniku objavili letos junija.

Dobro in prav bi bilo, da bi varčeval vsak, predvsem zato, da bi se zaščitili pred morebitnimi nepredvidenimi dogodki, ki nam lahko hitro izpraznijo denarnico in povzročijo finančni stres. Najpomembneje je, pravi finančna mentorica mag. Ana Vezovišek, da si posameznik ali družina najprej nastavita finančno ogledalo in pogumno naredita prve korake. Kako bo posameznik pri varčevanju uspešen, je veliko odvisno predvsem od samodiscipline. Metod varčevanja je veliko, a prav nobena ni učinkovita, če se za varčevanje ne odločimo resno.  

  Podjetje Pinocchio iz Celja, ki je bolj znano po svoji blagovni znamki Kaleido, je lansko koronsko leto dobro izkoristilo. Tržno nišo je našlo v izdelovanju antiepidemičnih setov, vendar ne takšnih vsakdanjih, ki smo jih srečevali na vsakem koraku. Odločilo se je namreč, da bo tudi pri tovrstnih izdelkih ostalo zvesto svojim načelom, to je kreativnosti in varovanju narave. Nastala je ponudba z več kot sedemdesetimi izdelki. Nekateri so tudi v pariškem muzeju Louvre, s katerim celjski kreativci s svojimi inovativnimi rešitvami pri oblikovanju embalaže iz okolju prijaznih materialov sodelujejo že nekaj časa. Lani je Pinocchio prihodke od prodaje povečal za 40 odstotkov, letošnji rezultati bodo po napovedih direktorja in lastnika Boža Bašiča najboljši v zgodovini podjetja.