Celjska judoistka Tina Trstenjak se bo za preboj v finale olimpijskega turnirja borila z bronasto z zadnjih evropskih iger v Minsku, Italijanko Mario Centracchio, s katero se na uradnem tekmovanju še ni pomerila.

Knjižnica Velenje bo do nadaljnjega zaprta. Razlog za nenadno zaprtje je izlitje fekalne vode iz sanitarij in drugih prostorov v zgornjem nadstropju objekta Nova. Ker je voda med drugim zalila tudi osrednji pult za izposojo knjig, si v času sanacije in zaprtja knjižnice knjig ne bo mogoče izposoditi. Je pa omogočeno vračilo knjig in sicer pri zunanjem zabojniku za oddajo knjig.   

V Občini Rogaška Slatina se je prvič v zgodovini zgodilo, da je na voljo več neprofitnih stanovanj, kot je potreb glede na trenutno veljavno prednostno listo upravičencev. V dneh pred občinskim praznikom so upravičenci prejeli ključe stanovanj v novi večstanovanjski stavbi v Spodnji Kostrivnici. Živahno je tudi na področju gradnje stanovanj za trg. Stroji brnijo še na mestu, kjer je do letošnjega poletja stala stara glasbena šola. Prihodnje leto bodo tam oskrbovana stanovanja.

V zadnjem letu smo dobili kar nekaj anonimnih opozoril občanov iz različnih primestnih naselij in okoliških krajev, ki opozarjajo na slabšo prometno varnost zaradi previsokih živih mej. Te v različnih delih ulic onemogočajo dobro vidljivost, ki je za varnost ključnega pomena.

Muzej novejše zgodovine Celje je v teh dneh začel glavni del obnove stavbe v Razlagovi ulici v Celju, ki bo s steklenim fotografskim ateljejem po obnovitvenih delih predstavljala celovito muzejsko-kulturno središče pod krovnim imenom Fotohiša Pelikan. Ta velika pridobitev za celjsko kulturno infrastrukturo, ki jo je z nakupom stavbe omogočila Mestna občina Celje, temelji na bogati celjski fotografski dediščini mojstra Josipa Pelikana in njeni povezavi s sodobno fotografsko produkcijo. Obiskovalec se bo lahko sprehodil skozi zgodovino in dediščino fotografije od konca 19. stoletja do danes v povsem pristnem okolju, kar bo tudi posebnost v evropskem in svetovnem merilu.

Na Savinjskem nabrežju se na zelenici pred Osrednjo knjižnico Celje že nekaj časa bohoti napis I love Celje. Takšne skulpture sicer srečamo v mnogih mestih po Evropi in svetu. Za postavitev umetniškega projekta je letos podjetje Foto Time uspešno kandidiralo na razpisu za kulturne projekte, ki ga financira Mestna občina Celje.

Malinca je blagovna znamka za zdravo prehrano, prehranske dodatke in naravno kozmetiko. Je tudi spletni portal z recepti in nasveti za zdravo življenje. »Je pa tudi ›luštna‹ ekipa trinajstih članov, v kateri se dobro razumemo,« izpostavi ključno vrednost podjetja Malinca soustanoviteljica Nastja Kramer Pesek. »Ena glavnih stvari, ki sva si jih zadali z Andrejo Stopar, soustanoviteljico podjetja, ki je tudi moja najboljša prijateljica, je, da želiva ustvariti sanjske službe. To je ena najinih ključnih usmeritev. Imamo se ›fajn‹ in hodimo z veseljem v službo. Verjamem, da so zato tudi vsebine, ki jih ponujamo, in izdelki, ki jih prodajamo, veliko boljši, kot bi bili sicer.«

  Vinka Buta zadnji dve leti poznamo kot direktorja Mlekarne Celeia, prej je vrsto let uspešno vodil Kmetijsko zadrugo Šmarje pri Jelšah. Marsikdo ne ve, da je ob odgovorni službi tudi predan kmet. Odraščal je z živalmi in še danes na svoji kmetiji, kjer so svoje sledi pustili njegova starša in stara starša, redi bike. Narava je del njega. »Teden po tistem, ko spomladi posejemo koruzo, grem skoraj vsak dan na njivo preverit, kako ji kaže. Odgrnem zemljo in spremljam, kaj se dogaja. To imam v krvi,« je povedal. Letošnji prejemnik plakete Občine Rogaška Slatina nadaljuje tudi družinsko gasilsko tradicijo. V gasilskem društvu, ki ima prostore le nekaj metrov od domačije Butovih v Kostrivnici, pomaga predvsem pri organizacijskih in administrativnih nalogah.  

Pred več kot 150 leti se je Konjičan Franz Lambrecht odločil v domačem kraju zgraditi ustanovo, namenjeno revnim, bolnim, slabotnim in tistim, ki niso imeli primernega domačega okolja. Njegova ideja se je uresničila leta 1871, ko je ustanova sprejela prvih 20 stanovalcev. Poimenovali so jo Lambrechtov dom. Do danes sta se z razvojem precej spremenili njegova zunanja podoba in organizacijska struktura. Lambrechtov dom je sicer še vedno najstarejši dom na Slovenskem, a kljub temu po kakovosti dela in načinu delovanja sodi v sam vrh tovrstnih ustanov.

Družbi za upravljanje terjatev bank še vedno ni uspelo prodati večstanovanjskega bloka v Vojniku, čeprav je za nakup, kot trdi, veliko zanimanje. Stavbo, ki propada že več let, je marca letos poskušala prodati na dražbi, ki pa ni bila uspešna. Zato je kupca začela iskati z zbiranjem zavezujočih ponudb, pri čemer prav tako ni bila uspešna. Trenutno se pogaja z najboljšimi ponudniki, ki so se prijavili na razpis za zbiranje nezavezujočih ponudb. Razlog, da se doslej še nihče ni odločil za nakup vojniških stanovanj, je očitno previsoka cena.

V Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju bo do 22. avgusta na ogled panojska razstava o izjemnih dosežkih šentjurskega rojaka Dragotina Ferdinanda Ripšla. Slednji je bil duhovnik, narodni buditelj, kronist, pesnik, strokovni pisec in sadjar.

Biserka in Damjan Klajnšek sta skupaj že skoraj petdeset let, od tega sta štirideset let poročena. V začetku maja sta z malo zamude zaradi epidemije proslavila trideset let delovanja svojega podjetja Bimex. Družbo sta jima delala hči Sabina in vnuk Rok, a ne le kot družinska člana, ampak kot prav tako pomembna predstavnika podjetja. V Sloveniji ni veliko družinskih podjetij, kjer bi hkrati delale tri generacije, že takšne z dvema so vedno bolj redke, saj marsikje mladi ne želijo nadaljevati posla, ki so ga na noge postavili njihovi starši. Klajnškovim je to uspelo. Zato ker vse odločitve sprejemajo skupaj. Tudi na ta pogovor so prišli skupaj. Žal brez hčere Sabine, ki je bila takrat na dopustu.

  Inšpektorat RS za okolje in prostor je ugotovil, da 400 kubičnih metrov nezakonito odloženega blata v Vodulah v občini Šentjur izvira iz čistilnih naprav na Ptuju in v Rogaški Slatini. Blato je tja odpeljala in nezakonito odložila družba Lasaz iz Dola pri Ljubljani. Inšpektorat je omenjenemu prevozniku izdal inšpekcijsko odločbo. Slednjo je izdal tudi podpisniku evidenčnega lista za prevzem blata, podjetju Cep iz Celja. Onesnaženje se je, kot je ugotovila inšpekcija, zgodilo s soglasjem lastnika zemljišča.  

Danes okoli 09.20 ure, se je na avtocesti Celje-Maribor, izven naselja Ljubečna zgodila prometna nesreča, v kateri so bili udeleženi 51-letni voznik tovornega vozila, 40-letni voznik tovornega vozila s priklopnikom in 25-letni voznik tovornega vozila.  

V dopoldanski prometni nesreči na štajerski avtocesti, izven naselja Ljubečna, je umrl 51- letni voznik tovornega vozila, so sporočili iz POlicijske uprave Celje. V nesreči, ki se je zgodila okoli 9.20 ure, so bili udeleženi 51-letni voznik tovornega vozila, 40-letni voznik tovornega vozila s priklopnikom in 25-letni voznik tovornega vozila. 

Nedeljski štajerski nogometni derbi v Celju se je končal šele ob 23.00, kajti sprva je bil zaradi močnega naliva oziroma razmočene zelenice prekinjen po treh minutah in preložen za tričetrt ure.

Ker novopostavljeni minister za pravosodje Marjan Dikaučič ni želel podpisati odločbe, s katero bi odložili razrešitev dolgoletnega žalskega notarja, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, in tako počakali na pravnomočnost odločbe o izbiri novega notarja, je celotna Spodnja Savinjska dolina ostala brez notariata. Zaposleni so začasno napoteni na zavod za zaposlovanje, enkrat tedensko v Žalcu deluje notar iz Celja, sicer pa so ljudje prisiljeni storitve iskati drugje.  

Pred dobro uro je na avtocesti Celje - Maribor pred izvozom Dramlje prišlo do hujše prometne nesreče, v kateri so udeležena tri tovorna vozila. Po prvih podatkih je ene oseba na kraju umrla. Zaradi ogleda kraja prometne nesreče in odstranjevanja posledic prometne nesreče je avtocesta med priključkoma Celje vzhod in Dramlje proti Mariboru zaprta. Obvoz za osebna vozila je možen po regionalni cesti Celje-Vojnik-Slovenske Konjice ali Celje-Proseniško-Dramlje. NT, foto: arhiv NT

Javna agencija Spirit Slovenija je že četrto leto zapovrstjo organizirala skupinski nastop slovenskih podjetij na sejmu Arab Health v Dubaju v Združenih arabskih emiratih. Gre za največji specializirani sejem medicinske opreme in pripomočkov, zdravil, zdravstvene oskrbe in storitev na arabskem polotoku. Njegov poglavitni namen je povezovanje proizvajalcev in ponudnikov zdravstvenih storitev z zdravstvenimi klinikami. Sejma se je udeležilo enajst slovenskih podjetij, kar je največ doslej. Predstavila so se na 180 kvadratnih metrov velikem skupnem razstavnem prostoru. Med njimi je bil tudi Koval iz Loke pri Žusmu. Direktor podjetja Zdravko Zidar pravi, da so tudi z letošnjim sodelovanjem na sejmu zelo zadovoljni.