Mladostna ustvarjalnost nima meja in ko se povežejo ljudje z idejami in s sanjami, lahko nastanejo krasne stvaritve. Februarja so to dokazali mladi glasbeniki, združeni v zasedbi LPS, ki so pretresli slovensko glasbeno sceno z zmago na Emi. Nedavno so za zmagovalno skladbo Disko, ki je njihovo avtorsko delo, predstavili še videospot, ki je nekoliko neobičajen, tako kot vse, kar je povezano s pojavom LPS. Narejen je v obliki stripa, ki ga je narisala prijateljica in sošolka z Gimnazije Celje – Center Manca Matelič, maturantka umetniške gimnazije likovne smeri.

V Generali galeriji je na ogled razstava Mateja Čepina (1977), slovenskega slikarja, ki žanje vse bolj odmevne kritike in zbira številna priznanja. Razstava, ki nosi naslov The Next Day: Wicked Witch of the West (Naslednji dan: Hudobna zahodna vešča) - lik poznamo iz zgodbe Čarovnik iz Oza - prinaša prek dvajset novejših slik različnih formatov, ki prepričajo in očarajo obiskovalce z univerzalnim in hkrati razumljivim likovnim izrazom.

  Občina Podčetrtek, ki je od lani lastnica tamkajšnjega gradu, se je z novim projektom prijavila na razpis ministrstva za kulturo. Če bo pri pridobivanju denarja uspešna, bodo obiskovalci z razgledne terase s pomočjo sodobne tehnologije lahko pogledali pokrajino v različnih zgodovinskih obdobjih.  

Na Polzeli je bil v soboto zvečer v tamkajšnji telovadnici tradicionalni dobrodelni koncert za županov sklad. Nastopili so tako mladi glasbeniki na začetku kariere kot uveljavljeni slovenski pevci in pevke oziroma ansambli.

S cvetličnimi venčki v laseh in šopki v košaricah, z glasnim trobljenjem v rogove ter s prepevanjem otroških in pastirskih pesmi so se dekleta in fantje v družbi Zelenega Jurija danes kljub slabemu vremenu podali po laških ulicah in klicali pomlad. Dogodek tradicionalno pripravijo učenci in učitelji OŠ Primoža Trubarja Laško v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Občine Laško Možnar.

Po vzoru številnih drugih mest je tudi Mestna občina Celje v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih začela postavljati tako imenovane knjigobežnice oziroma knjižne izmenjevalnice z namenom spodbujanja in dviga bralne kulturne med občani. Na javno dostopnih mestih so urejeni kotički, kjer so knjige dosegljive vsem.

Kristjani praznujejo svoj največji in najpomembnejši praznik - veliko noč, s katerim se spominjajo Jezusove smrti in vstajenja od mrtvih.

Na sinočnjem tradicionalnem Pomladnem koncertu Gimnazije Celje – Center je predsednik države Borut Pahor ravnatelju šole Gregorju Deleji izročil priznanje jabolko navdiha.

Pivo je po nekaj mesecih premora iz fontane priteklo v petek popoldne, ko je Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKTŠ) Žalec pripravil dogajanje ob začetku nove, že sedme sezone. Načrtovan koncert Modrijanov je zaradi slabega vremena prestavil na začetek maja. Novi ambasador fontane, ki promovira kulturno in odgovorno pitje alkohola, je postal član skupine Šank Rock Matjaž Jelen.

Klemen Selaković je večkrat nagrajen mlad digitalni oblikovalec in ustvarjalec, ki ga je revija Marketing magazin uvrstila med 55 najbolj vplivnih mladih kreativcev na Balkanu. Potem ko je hitro napredoval na poklicni poti in si zagotovil finančno neodvisnost, celo obilje, se je začel bolj poglabljati sam vase in iskati odgovore na številna življenjska vprašanja. Kot rad pove, se je odpravil na pot iskanja samega sebe. Začel se je spraševati, kaj je dobro življenje, in vedno bolj je zaupal resnični, brezpogojni ljubezni. Širša slovenska javnost ga je spoznala predvsem zaradi ustvarjanja svojevrstnih pogovornih vsebin, ki jih je v obliki podkastov začel objavljati na svetovnem spletu. To je tudi sicer eno od orodij, ki jih obvlada in jim zaupa. Čeprav je v svetu medmrežja veliko pasti, je pri kritiki le tega previden. Poudarja, da je v življenju na vseh ravneh treba najti ravnovesje, in zaupa meditaciji. Zagovarja filozofijo učinkovite nesebičnosti in spodbuja ideje o vračanju zneskov uspešnih in premožnih posameznikov.  

  Ste vedeli, da v Šmarju pri Jelšah živijo ajdovske deklice? Če jih še niste videli, je to zato, ker imajo med cerkvama sv. Roka in sv. Tomaža speljane rove, po katerih se lahko neopazno gibljejo. Glede na to, da se rade maščujejo vsiljivcem in radovednežem, najbrž ni dobro kaliti njihovega miru. Tako svetuje Janja Sivec, ki je zaradi želje po ohranitvi domačega ustnega izročila staro povedko ujela med platnice slikanice.  

  Muzeji in galerije že dolgo niso več le prostor, kjer človek doživlja estetsko plat umetniških del, ampak so prostor kritične misli, pravi dr. Andreja Hribernik. Po 15 letih dela v slovenskih galerijah in muzejih je bila v začetku marca na mednarodnem razpisu izbrana za direktorico Muzeja sodobne umetnosti Gradec. Mandat na čelu te galerije oz. razstavnega prostora bo začela januarja prihodnje leto. Prepričana je, da lahko umetnost ljudem pomaga razumeti in predelati pereče izzive. Z njeno pomočjo bi rada nagovarjala teme, ki nas pretresajo.  

  Vida se kot skodranega fanta, ki ga je bilo povsod polno, spominjam še iz časov, ko je bil osnovnošolec. Pel je v pevskem zboru, sodeloval v planinskem društvu in se v vlogi novinarja preizkusil v eni od oddaj Infodrom na Televiziji Slovenija. A to je le kaplja v morje vseh zanimanj 20-letnega Šentjurčana. Tu sta še spogledovanje s fotografijo in z režijo, ki ga je med drugim pripeljalo do ustvarjanja nekaterih videospotov Vlada Kreslina. Študent politologije se odlično znajde tako na odru kot pred kamero, svoj čas med drugim z veseljem posveča ustvarjanju v domačem kulturnem društvu. Od leta 2016 je njegovo življenje bogatejše še zaradi sodelovanja z zasedbo Šansonet, s katero poustvarja slovenske šansone.  

  V Gledališču Celje bodo nocoj s predstavo Nova rasa odprli 30. Dneve komedije. V desetih festivalskih dneh se bo brez omejitve števila gledalcev v dvorani zvrstilo osem najboljših komedijskih uprizoritev preteklih dveh sezon. Festival se bo končal z dodatno predstavo in s podelitvijo nagrad. Trajal bo od 16. do 26. marca.  

  Marko Karlin že dolgo ne živi v Rogaški Slatini. A vendar ima svoje rojstno mesto tako zelo rad, da že vrsto let zbira številne predmete, ki so povezani z njegovo zgodovino. Police v dnevni sobi zasedajo albumi, v katerih je na varnem najverjetneje največja zbirka starih razglednic tega zdraviliškega kraja. Ves dodaten zaslužek, a tudi kaj od plače je namenjal za knjige, zemljevide, pribor in posodo, ki pričajo o obdobju, ko so v Rogaško zaradi blagodejnih terapij in zdravilne kislice prihajale filmske zvezde in kronane glave.  

Kaj se zgodi, ko se otroci odločijo, da bi dali mamo v dom, saj imajo z njeno hišo cel kup načrtov? Aktualna tema, ki mnogokrat ni prav nič zabavna, a v predstavi dramske skupine KUD bratov Dobrotinšek iz Škofje vasi je lahko tudi smešna, sploh zato, ker ima gospa v zrelih letih čisto drugačne načrte, kot je selitev v dom …  

    Primož Oberžan iz Laškega zna iz glasbil, izdelanih iz odpadnih stvari, s svojimi udarci izvabiti močno glasbo, polno energije. Kot ustanovitelj zasedbe The Stoj se namreč že petindvajset let posveča predvsem ritmu in industrijskim tolkalom. V zadnjem obdobju, ko koncertna prizorišča samevajo, raziskuje glasbilo, katerega zvok je popolno nasprotje glasnim in udarnim kompozicijam. Iz starega lesa in robustnega aluminija ustvarja vetrne harfe. Medtem ko je še pred časom velikokrat nastopal v industrijskih stavbah, danes svoje izdelke uglašuje sredi narave, kjer ušesa božajo nežne melodije. »To, s čimer se ukvarjam zdaj, je čisto nasprotje tega, kar sem počel doslej. Gre za jin in jang mojega glasbenega dela,« pravi.    

Po telefonu sem jo ujela v Hamburgu sredi dvotedenske nemške turneje s komornim orkestrom Zürcher Kammerorchester. Vesela je, da je do turneje sploh prišlo, saj v orkestru dolgo niso vedeli, ali bo izvedljiva. Izkazalo se je, kako zelo so ljudje željni koncertov v živo. Na njih uživajo tudi glasbeniki, čeprav so turneje, kot je ta, kar naporne. A kot pravi mlada nadarjena violinistka Tanja Sonc, ni težko, če potuješ z ljudmi, ki jih imaš rad in se z njimi dobro počutiš. »To nas bogati in smo ustvarjalnejši ravno zato, ker veliko časa preživimo skupaj tudi zunaj koncertnih dvoran, spoznavamo druga mesta, kulture.« Ko igra, nima občutka, da je to njena služba, saj je vse njeno življenje prepleteno z glasbo, umetnostjo, ustvarjanjem.

Svetovni dan maternega jezika obeležujemo 21. februarja. Slovenščina je v zadnjih desetletjih zaradi razširjene angleščine vedno bolj na udaru, zato je še toliko bolj spodbudno, da kljub življenju v tujini na svoj materni jezik ni pozabil marsikateri izseljenec. V pomoč jim je dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki ga v Berlinu že petnajsto leto poučuje mag. Magdalena Novak, profesorica slovenščine in angleščine. Delo jo zelo navdihuje in veseli, obenem je ustvarjalno, zato ji ni nikoli dolgčas. Dopolnilni pouk slovenščine, ki ga organizira in financira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, strokovno podporo pa učiteljem nudi zavod za šolstvo, v nemški prestolnici obiskuje devetdeset udeležencev, med katerimi so tako otroci kot odrasli.