Odprtje Pravljične dežele na Glavnem trgu v Celju je sinoči okrnilo slabo vreme, saj je bilo obiskovalcev bolj malo, jih bo pa gotovo v naslednjih dneh več. Med otroke se je s kočijo pripeljal tudi Božiček.

  »Raj sem si vedno predstavljal kot neke vrste knjižnico.« Tako sporoča citat argentinskega pisatelja, ki na slikarskem platnu krasi pisarno direktorja Knjižnice in kulturnega doma Šmarje pri Jelšah dr. Marka Samca. Na steni ima posebno mesto program dogodkov, ki vsak mesec pod streho omenjene kulturne ustanove prinaša raznolike vsebine – od gledaliških in kinopredstav, koncertov, razstav, dogodkov univerze za tretje življenjsko obdobje do kulturnih dejavnosti za otroke in mladino. Šmarčan, ki je na čelu te ustanove zadnja štiri leta, pojasnjuje, da knjižnice že dolgo niso več le tihi prostori za poglobljeno razmišljanje, branje in učenje. Zato ne preseneča njegova vizija tega javnega zavoda – še naprej biti svetilnik kulturnega in družbenega življenja v skupnosti.  

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je dopoldne na slovesnosti v Predsedniški palači vročil priznanja jabolko navdiha štirim  posameznicam, predanim slovenski besedi, knjigi in skupnosti. V imenu Društva Rastoča knjiga ga je prejela tudi njegova predsednica mag. Marijana Kolenko, sicer ravnateljica OŠ Lava v Celju.

V parku Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje so odprli fotografsko razstavo druge generacije fotografskih tehnikov. Dijaki so že v času poletnih počitnic poprijelI za objektive in pripravili nekaj svojih izdelkov. Po eden od vsakega od 25 dijakov bo vse leto na ogled v parku.

Pred tednom je zasedba podmladka ter članic in članov Gledališča Zarja Celje premierno odigrala predstavo Cesarjeva nova občila in s tem uprizorila eno najbolj znanih Andersenovih pravljic. Prva ponovitev z obiskom dobrega moža je bila sinoči.

V kartuziji v Jurkloštru je letos ponovno na ogled razstava slovenskih jaslic, ki so jo že šestnajstič zapovrstjo pripravili v Društvu ljubiteljev jaslic Slovenije, Zavodu Odon Jurklošter in tamkajšnji župniji. Predstavljenih je okoli 50 domiselno izdelanih jaslic različnih oblik in velikosti ter iz najrazličnejših materialov. Skoraj vse so na ogled prvič, ustvarili pa so jih jasličarji iz vseh koncev Slovenije.

  Dvorec Jelšingrad je edini v orientalskem slogu prezidan dvorec na Slovenskem. Tudi njegova notranjost je bila opremljena v orientalskem slogu, medtem ko so se v njegovi okolici razprostirali orientalski vrtovi. Omenjeni dvorec je edinstven tudi zato, ker je njegov nekdanji lastnik baron Rudolf Gödel-Lannoy v njem hranil kopico orientalskih predmetov, s katerimi je obiskovalcem prikazal Orient v malem.  

Na celjskem Savinjskem nabrežju sta Zavod Celeia Celje in Mestna občina Celje tudi letos pripravila otvoritev prazničnih lampijonov, ki so jih izdelali celjski vrtci, osnovne in srednje šole.

Otroke bo ponoči po ljudskem izročilu obiskal sv. Miklavž, prvi od decembrskih dobrih mož, ki goduje 6. decembra. Nekatere kraje, med drugim Laško, je Miklavž obiskal že minuli konec tedna, miklavževanja se bodo v regiji (Celju, Žalcu, Velenju ...) vrstila tudi danes. 

O Celjskih grofih je že veliko znanega, a nova odkritja vedno znova presenetijo zgodovinarje. O moči ene najpomembnejših plemiških rodbin na naših tleh govori tudi podatek, da so prve generacije Žovneških gospodov, kasnejših Celjskih grofov, imele le pet gradov, nato se je »imperij« širil. Friderik I. je vsako leto kupil en grad na račun zadolženih lastnikov, ki niso mogli vrniti dolga. »Celjski niso bili le politiki in vojaki, ampak tudi izjemni poslovneži,« meni Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, ki se prvenstveno ukvarja s preučevanjem te pomembne rodbine. Nekateri bi jim sicer rekli vojni dobičkarji, a tudi v tistih časih so žal uspevali bolj iznajdljivi in prebrisani.

V praznem meščanskem stanovanju v Stanetovi ulici v Celju je dva večera minulega konca tedna zaživela zgodba o življenju aktivistke in političarke Roze Luxemburg (1871–1919), ki je lahko s svojimi protivojnimi in nadnacionalnimi stališči ter z zagovarjanjem humanističnih vrednot še danes navdih. Tako je navdušila tudi ustvarjalke ženske pripovedovalske skupine Bodice, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva 567 v Umetniški četrti Celje.

  Jaz, zemlja je naslov fotografske razstave, s katero se v Železarskem muzeju Štore na Teharjah do 10. decembra predstavlja fotografinja Andreja Ravnak.  

Zveza kulturnih društev (ZKD) Celje združuje več kot štirideset društev, v katerih je približno dva tisoč članov. Ljubiteljski ustvarjalci se ukvarjajo z najrazličnejšimi področji, od gledališkega, literarnega, likovnega, glasbenega, folklornega, plesnega … S svojim ustvarjanjem pomembno prispevajo k pestremu dogajanju v občini. Ob tem ne smemo spregledati tudi pomembne vloge društev kot povezovalcev ljudi, ki so ob druženju ustvarjalni, s čimer bogatijo svoje življenje in širšo skupnost. Urška Majcen, ki je od letošnje pomladi nova predsednice ZKD Celje, ima zahtevno nalogo povezovanja in spodbujanja delovanja društev, ob čemer želi uvesti tudi nekaj sprememb.

Plesni forum Celje je na nedavnem državnem plesnem festivalu ustvarjalnosti mladih Živa 2022 v Ljubljani prejel dve zlati priznanji za koreografijo.

V tednu slovenskih splošnih knjižnic (20. novembra obeležujejo svoj dan) so marsikje pripravili še več dogodkov kot običajno. Letošnje geslo tedna je Izvolite (v) knjižnico.

Na Gimnaziji Celje – Center so včeraj še uradno otvorili Konfucijevo učilnico, namenjene dijakom, ki so v drugem in tretjem letniku izbrali učenje kitajščine.

Konec tedna bo mesto spet v znamenju swing glasbe in plesa, saj se danes začenja tradicionalni Vintage Swing Festival.

Prejšnji petek zvečer je avla gradu Komenda na Polzeli pokala po šivih. V prvi vrsti domačini, a tudi številni obiskovalci od drugod so se udeležili odprtja slikarske razstave polzelske ljubiteljske slikarke Cvetke Vačun.

Danes ponoči bo na gostovanje v New York odpotovala ekipa predstave Večni otrok Gledališča Celje. V soboto se bo potegovala za nagrado na tamkajšnjem festivalu United Solo. Monodrama, v kateri odlično igra dolgoletna članica celjskega gledališkega ansambla Manca Ogorevc, je bila uvrščena na enega najbolj znanih in največjih festivalov tovrstne gledališke zvrsti na svetu.

Prijatelji v Celju jo kličejo Špelca in človek ob tem pomisli na drobno in krhko deklico. A Špela Mastnak je vse prej kot to. Ne le da igranja na bobne običajno ne povezujemo z ženskami in da to zahteva dobro telesno pripravljenost, Špelo sta utrdila tudi večletno življenje in delo v tujini, kjer se je morala kot svobodnjakinja še toliko bolj truditi, da je danes uspešna in zadovoljna. Ko pride na počitnice v domače mesto, se sicer večkrat vpraša, ali ji način življenja v tujini še vedno ustreza ali bi morda raje ostala doma. A ko se vrne v frankfurtski in berlinski umetniški ustvarjalni krog podobno mislečih, je misel o vrnitvi domov spet premaknjena nekam v prihodnost.