V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so danes razglasili Slovenko leta 2022. Bralke in bralci Jane so letos naziv dodelili igralki Mileni Zupančič.

Letos februarja, ko smo ga obiskali v domačem Preboldu, je le malo manjkalo, da nas ni naokrog popeljal s svojim motorjem, ki v garaži ne miruje niti v hladni polovici leta. A kot pravi Jože Jerman, se bo moral počasi začeti bolj paziti. Prehlad, ki ga je sicer staknil med vožnjo s kolesom, mu je vzel glas. Tega bi rad imel še zelo dolgo, saj mu je prepevanje že od nekdaj v največji užitek. Za dolgoletno in predano zborsko udejstvovanje ter vsestransko družbeno angažiranost je ob letošnjem kulturnem prazniku prejel plaketo dr. Antona Schwaba, najvišje priznanje za kulturno udejstvovanje. »Ko bom nehal peti, bom verjetno kar umrl,« pravi.

Pogovor ob kavi in pod toplim februarskim soncem bi se lahko nadaljeval v neskončnost, a nekje sva pač morala narediti piko. Boštjan je razmišljujoč sogovornik, ki brez predsodkov odstira svoj notranji svet, v katerem se je po izgubi žene in očeta nakopičila tudi trpka bolečina. Iz svojih prostranih globin črpa navdih za glasbeno ustvarjanje in pisanje poezije. Pred kratkim je izdal drugo pesniško zbirko Trilogija, letos bo izšel njegov prvi samostojni glasbeni album. Ko ga vprašam, kdaj bodo člani priljubljene skupine Nude ponovno stopili na glasbeni oder, hudomušno pripomni, da morda takrat, ko se bo prebudil kralj Matjaž ...

Do konca meseca si je pred stavbo I. gimnazije v Celju mogoče ogledati razstavo o Karlu Destovniku – Kajuhu.  

V Občini Vojnik že nekaj let obujajo spomin na delo in pomen znamenitih Vojničanov. Tokrat želijo ljudem še bolj približati znamenitega vojniškega lončarja Franja Felicijana. 16. februarja je namreč minilo 110 let od njegovega rojstva. Ob jubileju so v Vojniku odkrili spominsko obeležje, v Pokrajinskem muzeju Celje pa so odprli razstavo Lončar. Pečar. Umetnik. S tem po besedah avtorice razstave, istoimenske monografije in kratkega filma o delu Franja Felicijana kustosinje Barbare Trnovec niso obeležili le ustvarjalčeve obletnice rojstva, ampak tudi »praznik slovenske kulturne dediščine«.

Najprej je nekoliko omahoval, ko smo ga prosili za njegovo zgodbo. Nato je vendarle pristal. Ne želi se ravno izpostavljati. »Obleko za kurente sem ročno izdelal za svojo dušo. Gre za vez s ptujskim območjem, z mojim otroštvom. Besede konjiček v povezavi s tem ne maram,« pravi Bogdan Vidovič iz Celja. Te dni je in še bo zaradi pustovanj nekajkrat oblekel opravo pravega kurenta. Takšnega, kakršen je bil nekoč. Kurentovo opravo je v celoti sešil sam, zato je še toliko bolj pristen. S tem goji izreden odnos do tradicije. Tudi do spomina na svoje otroštvo in mladost. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Osebni arhiv BV)

  Srednješolska leta niso namenjena le učenju. Njihov sestavni del so tudi druženje s prijatelji, sklepanje prijateljstev in odkrivanje simpatij. Kje se danes po pouku v Celju zbirajo mladi in kako je bilo mesto mladinskemu utripu naklonjeno nekoč?  

Njena zbirka Prešernovih poezij, knjig o tem veličastnem slovenskem pesniku, predmetov, ki so vezani nanj, slik, revij je izjemna. Zbirka si zasluži prostor, kjer bi bila na ogled vsem. Celje se, razen lastnice zbirke, odvetnice in mediatorke Alenke Pečnik, zaenkrat še ne zaveda, kaj ima. In to v svojem središču. Ima skoraj največjo zbirko o Francetu Prešernu v Sloveniji. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

Tudi po Spodnji Savinjski dolini se v dneh pred kultnim praznikom vrstijo proslave. V Žalcu so se največjemu slovenskemu pesniku in slovenski kulturi poklonili v ponedeljek zvečer v domu II. slovenskega tabora. Slavnostni govornik je bil Gregor Deleja, celjski kulturnik in ustanovitelj Hiše kulture Celje. V kulturnem programu sta nastopila Trio Firšt in pevka Lara Oset.

  S stoječim aplavzom se je občinstvo nocoj v Narodnem domu poklonilo plesalki, koreografinji in plesni pedagoginji Gordani Stefanović – Erjavec, ki je na celjski prireditvi v počastitev kulturnega praznika prejela priznanje za svoje življenjsko delo, več kot štiri desetletja ustvarjalnosti in dela z mladimi.  

Kulturni praznik bodo v Celju počastili nocoj, ko bo v Narodnem domu ob 19.30 osrednja proslava s podelitvijo priznanj celjske zvezde za najvidnejše dosežke na področju kulture. Veliko pa se bo dogajalo tudi na sam praznični dan.

V ponedeljek, 6. februarja, ob 19.30 bo v Narodnem domu osrednja celjska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Na njej bodo podelili celjske zvezde, priznanja za dosežke na področju kulture v občini.

 Pokrajinski muzej Celje, ki je lani praznoval 140 let delovanja in za uspešno delo prejel zlati celjski grb, želi tudi letos nadaljevati svoje poslanstvo v skrbi za kulturno dediščino Celja in celjske regije v času do 1. svetovne vojne, je na novinarsi konferenci povedal direktor muzeja Stane Rozman.

V Gledališču Celje je bila prejšnji teden na Velikem odru premiera drame ruskega dramatika Leva Nikolajeviča Tolstoja Oblast teme ali Samo s krempeljčkom se ujame, pa je ptiček cel v pasti. Režirala jo je Maša Pelko. Drama v ospredje postavlja vprašanje zla v življenju posameznika.

  Družinske korenine in obujanje spomina na otroštvo so botrovali temu, da je Tadej Žugman iz Ljubljane Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur podaril portret Josipa Ipavca. Svoje umetniško delo je v roke novim lastnikom predal ob odprtju nove dvorane, ki jo je tamkajšnja občina uredila v Zgornjem trgu.  

  Mojstrica fotografije Andreja Ravnak dolgo ni želela v Toskano, saj je bila prepričana, da so tam številni fotografski navdušenci v svoj objektiv ujeli že vse, kar se je ujeti dalo. Nato je pred desetletjem za nagrado prejela fotografsko potovanje v to italijansko pokrajino. Takrat je spoznala, da ni nič narobe, če priljubljeni kotički po svetu pritegnejo veliko obiskovalcev, željnih dobre fotografske izkušnje. »Ne glede na število fotografov namreč vsak naredi drugačno fotografijo. Vsak vidi po svoje, vsak ima drugačno opremo, vsak drugače obdela posnetek,« pojasnjuje ustvarjalka, katere življenje je med drugim prepredeno še z arhitekturo, s pisanjem, z oblikovanjem in s predajanjem znanja drugim.  

Kaj se zgodi, ko radoveden fant sledi pripovedi svoje babice in se loti iskanja zaklada v bližnji jami? O tem govori nova občasna arheološka razstava Pokrajinskega muzeja Celje z naslovom Ljubija – zaklad pod skalo. Na ogled je v pritličju Knežjega dvora.

BUMfest 15 bo na odru gostil znane in neznane obraze. Podrobneje sta vsebino letošnjega dogajanja dopoldne v avli Doma II. slovenskega tabora žalec predstavila idejni oče festivala Dejan Tamše in direktor zavoda za kulturo, šport in turitem mag. Boštjan Štrajhar. 

Njegova zgodba je na trenutke takšna, kot bi jo napisal filmski scenarist. A hkrati je dokaz, da za ljudi z izjemno ustvarjalno energijo in nadarjenostjo ni meja, če vedo, kaj hočejo. Žal je pogosto tako, da lahko krila razprejo šele v tujini, ki najbolj nadarjenim na široko odpira svoja vrata. Za Celjana Roka Tržana je bila prelomna jesen 2017, ko je imel dovolj vseh težav v domačem okolju in je sedel v avto ter se odpeljal proti Nemčiji. Za dva meseca se je nameraval malo umakniti od vsega in razmisliti, kako naprej. Od takrat živi in ustvarja v nemški prestolnici, kjer je priznan modni fotograf.