Na martinov konec tedna si mnogi privoščijo rdeče zelje, mlince in pečeno perutnino ter ob tem za nameček nazdravijo z mladim vinom. Člani Folklorne skupine Galicija so letos stopili korak naprej. V približno dvajsetminutnem videu so prikazali, kako so pod Kunigundo martinovo praznovali nekoč. Film so na portalu Youtube premierno predvajali na martinovo točno ob 11.11. uri in kot so obljubili, je le prvi v nizu etnoloških videov, s katerimi bodo vsak mesec obudili eno izmed šeg v tem delu Spodnje Savinjske doline.

Prefinjene in spoštljive ter začinjene s pravšnjo mero sproščenosti … Tako bi lahko kratko in jedrnato opisali letošnje uniforme naših predstavnikov v slovenskem paviljonu na Expu, največji svetovni razstavi, na kateri države predstavljajo svoje dosežke mednarodni javnosti. Letos je komisijo s svojimi predlogi za uradne uniforme najbolj prepričala mlada, sicer že uveljavljena mozirska modna oblikovalka Martina Marolt, ki z mamo Urško od leta 2013 ustvarja pod blagovno znamko Martise.

  Ali veste, kako je nastal kraj Šmarje pri Jelšah? Nekoč sta na to območje prišla velikana, ki sta si podajala kladivo in se obmetavala z blatom. Tako so nastali griči sv. Rok, sv. Miklavž, sv. Barbara in sv. Tomaž. Zanimivost iz rokava mimogrede strese etnologinja in kulturna antropologinja Janja Sivec, ki zna različne naravne in kulturne posebnosti kraja prikazati s pomočjo ljudskih ali resničnih zgodb. S sprehodi, ki jih pripravlja s somišljeniki iz društva Legende, opozarja, da pravljice ne živijo le v knjigah, ampak so zapisane tudi na vrhu hribov, v krošnjah dreves in celo na dnu globeli.  

  Plesni center TBA je pred dnevi v Ipavčevem kulturnem centru predstavil sodobno izvedbo plesne predstavo na glasbo baleta Možiček, ki ga je napisal skladatelj in zdravnik Josip Ipavec.  

  Grobelno v občini Šentjur bo danes v znamenju enodnevnega mednarodnega kantavtorskega festivala z naslovom Mladi avtor kant (MAK). Enajsta izdaja festivala, ki je tokrat prvič prejel podporo kulturnega ministrstva, bo na oder tamkajšnjega doma krajanov pripeljala šest izvajalcev iz treh držav.  

»Mi smo solidna firma,« je večkrat izrečen stavek v Muzikalu Vesna, katerega priredbo so ob 60. obletnici Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje ob podpori mentorjev pripravili osnovnošolci. Na odru so se resnično izkazali in pokazali, da so več kot le solidni igralci, pevci in plesalci.  

Celjska fotografska razstava (CFR) je projekt, ki ga je začelo Fotografsko društvo Celje pred več kot dvema desetletjema. Digitalni foto klub Celje je leta 2019 prevzel pravno nasledstvo FD Celje in poskrbel, da projekt ni zamrl. Še več, poskrbel je za nov, svež zagon. Razstavi so novi organizatorji dali stalno vsebino z upanjem, da bo z leti prerasla okvire klubske fotografije, kar se je letos že začelo dogajati. Letošnja razstava je že 22. zapovrstjo. Nagrajene fotografije so v Celjski kulturnici na ogled še do konca meseca.

Ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič o 170 letih neprekinjenega delovanja založbe Slovenski jezik in slovenska knjiga nista nekaj samoumevnega, zanju so si morali naši predniki močno prizadevati. Mohorjeva družba, katere naslednica je Celjska Mohorjeva družba, je že pred 170 leti ocenila, da lahko slovenski jezik širi oziroma ohrani le, če širokim ljudskim množicam ponudi knjige. Mohorjeva družba je bila leta 1851 ustanovljena kot knjižno društvo in kot najstarejša knjižna ustanova je navadila Slovence brati. Družba je širila narodno zavest in obzorje.  

V Splošni knjižnici Slovenske Konjice je na ogled interaktivna razstava, na kateri sta podrobneje predstavljena življenje in literarno delo konjiške meščanske družine Rudolf. Ugledna meščanska družina s šestimi otroki (oče Ivan, mama Josipina in otroci Ivo, Vladimir, Dušan, Janko, Vida in Branko) je v Slovenskih Konjicah živela konec 19. in v začetku 20. stoletja. Vsi njeni člani so bili visoko izobraženi in narodno zavedni. Največji pečat so pustili v literarnem ustvarjanju.

Braslovčani so v soboto zavrteli časovni stroj v čas, ko so na gradu Žovnek še živeli Celjski grofje. S srednjeveškim dnevom, kakor so poimenovali to tradicionalno prireditev, so obudili živahno dogajanje na gradu nekoč, ko so glavno besedo imeli vitezi, grajska gospoda in drugi nič manj pomembni takratni prebivalci, kot so bili rokodelci, obrtniki, slikarji, plesalci in drugi. Dogajanje, katerega namen je opozoriti na vedno bolj obnovljen grad Žovnek, je na njegovo dvorišče privabilo pisano množico obiskovalcev, ki so bili nad vrvežem več kot navdušeni.

Z nedeljskim koncertom Naših glasbenih svetovljanov v Celjskem domu bo Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje začel novo sezono koncertnih abonmajev. Lanska je zaradi epidemije koronavirusa odpadla. Letošnja prinaša nekaj novosti, glavna je, da bodo vsi koncerti za obiskovalce brezplačni.  

Za Gledališčem Celje je nova premiera. Prejšnji četrtek zvečer je krstno uprizorilo satirično humoresko Kozlovska sodba v Višnji Gori, ki na izredno duhovit način spregovori o odnosih v majhni skupnosti, podkupljivosti, tožarjenju, sprenevedanju in koristoljubju.

Slovenski pevec, Celjan Oto Pestner, je pred 50 leti prvič zmagal na Slovenski popevki. Kot 15-letni deček je takrat zapel pesem 30 let. Danes mu je podžupanja Mestne občine Celje izročila kelih cesarice Barbare in županovo priznanje za življenjsko glasbeno ustvarjanje in doprinos k prepoznavnosti Celja.

  Ipavčevi kulturni dnevi se danes začenjajo v občini Šentjur. Gre za sklop prireditev, s katerimi bodo letos še posebej obeležili Leto Josipa Ipavca 2021, ki ga je na predlog šentjurske občine Vlada RS razglasila na državni ravni. Na šentjurski občini poudarjajo, da so se organizatorji – poleg občine še knjižnica, glasbena šola, izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in lokalna društva – letos s slovesnimi dogodki še posebej potrudili, da bodo spomin na Josipa Ipavca v njegovem rojstnem kraju obudili ponosno in z vrhunskimi prireditvami.  

V 80. letu je umrl maestro mednarodnega slovesa in prejemnik srebrnega celjskega grba leta 2010 Anton Kolar. Novico o smrti so na družbenem omrežju Facebook sporočili njegovi svojci.

Na Velenjskem gradu je znova na ogled prenovljena stalna razstava Mastodonti, na kateri je poleg delov okostja dveh vrst fosilnih trobčarjev predstavljen časovni trak evolucije in poustvarjen prazgodovinski gozd z maketo mastodonta v naravni velikosti. Razstava predstavlja pomemben mejnik pri obnovi vsebin Muzeja Velenje.  

Gozdovi pokrivajo kar tri četrtine Zgornje Savinjske doline. Z gozdarstvom in lesarstvom je bil neposredno ali posredno v preteklosti povezan vsak prebivalec tega dela naše regije. Med domačini in strokovnimi ustanovami Zgornje Savinjske doline je zato dolga leta živela želja po zaščiti in predstavitvi tovrstne kulturne dediščine. Uresničila se jim je septembra 2001, ko je v gradu Vrbovec pod okriljem tamkajšnje občine kot javni zavod začel delovati muzej gozdarstva in lesarstva. Ta letos septembra praznuje natančno dvajset let.

Letošnji dobitnik pesniške nagrade Fanny Haussmann je pesnik Matjaž Pikalo. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je nagrado v sodelovanju s tamkajšnjo občino podelil v četrtek zvečer v Dvorcu Novo Celje.

Kljub temu, da čas prireditvam in druženju ni najbolj prijazen, so v Mladinskem centru Šmartno ob Paki uspeli ponovno sestaviti odličen in raznolik program letošnjega Poznopoletnega festivala. Ta že nekaj zadnjih let lepo popestri septembrske konce tedna in tako je tudi tokrat. Nocoj bodo nekoliko drugačen, bolj umirjen in »sedeč« festival zaključili rokerji Fed horses in Čedahuči.  

V parku Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje so dopoldne odprli razstavo fotografij dijakov prvega letnika programa Fotografski tehnik. Gre za nov program šole, ki ga je začela izvajati v letošnjem šolskem letu in za katerega je bilo med mladimi precej zanimanja.