»Ko sem pred 40 leti ustanovila svojo cvetličarno, verjetno niti sama nisem točno vedela, v kaj se spuščam. Časi so bili vsekakor zelo drugačni.« Tako pravi Helena Novak, katere cvetličarna v Tkalski ulici v Celju je pravzaprav sinonim knežjega mesta. Mojstrica oblikovanja cvetja že vrsto let živi v občini Štore. In tudi v občini, kjer biva, s svojim občutkom za lepoto in oblikovanje povzdigne marsikatero prireditev in slovesnost.  

V Pokrajinskem muzeju Celje so včeraj odprli občasno razstavo z naslovom „Kaj počne tukaj samuraj?“, na kateri si je mogoče ogledati izjemno zanimive vzhodnoazijske predmete iz dragocene zbirke, ki jo jo hranijo v muzeju. Avtorica razstave je Barbara Trnovec, kustosinja v Pokrajinskem muzeju Celje.  

V četrtek, 10. junija bo pred Knežjim dvorom Celje v organizaciji Hiše kulture Celje premiera novega slovenskega družinskega muzikala Kure?!, pod katerega se podpisujejo ilustratorka in pisateljica Lila Prap, skladatelj Leon Firšt in dramatičarka Nuša Komplet Peperko. Na včerajšnji novinarski konferenci sta projekt predstavila avtorica Lila Prap in producent Miha Firšt.

Na včerajšnji novinarski konferenci je Gledališče Celje predstavilo zadnjo premiero v letošnji nenavadni "koronasezoni", ki je tudi jubilejna, 70. sezona gledališča. Ta petek ob 19.30 bodo na Velikem odru, prvič v Sloveniji, uprizorili komično dramo Ifeyinwe Frederick Cipe. Gre za subtilno, grenko-komično zgodbo o ženskem prijateljstvu. Predpremiera bo sicer že jutri za abonma četrtek in za izven. 

  Tom in Edith Costo sta ustvarjalni par, zaslužen za to, da je na šentjurskem kulturnem prizorišču v zadnjem času vedno bolj zastopano tudi improvizirano gledališče. Pod okriljem društva Epik teater soustvarjata gledališke igre z zasedbo Improgalaktiki in se lotevata najrazličnejših drugih projektov. Da je gledališče lahko več kot vživljanje v natančno določeno vlogo, kažeta že osnovnošolcem. A improvizacija ni rezervirana le za njun prosti čas, ampak je del njunega življenjskega sloga, je dejala Edith. »Tom me vedno kam povleče. Pride domov in pove, da imava čez dva dni nek dogodek. In se znajdem. Ali mi da besedilo za nek projekt, ko sedem v avto, pri čemer se čez nekaj minut že odpeljeva na prizorišče nastopa.«  

  Do 15. junija je pred Ipavčevim kulturnim centrom v Šentjurju na ogled razstava »To je krasna obitelj, ti Ipavci!«. Razstava prikazuje zanimivo gradivo, ki ga o tej šentjurski družini zdravnikov, skladateljev in domoljubov hranijo Zgodovinski arhiv Celje in sorodne ustanove.  

Zelenico ob robu prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru bosta krasili dve novi skulpturi, mastodonta. S skulpturama želi velenjska občina opozoriti na najdbo prazgodovinskih trobčarjev anankusa in mastodonta v bližnjih Škalah leta 1964.

Galerija Račka bo danes in jutri gostila tehnoburleskno delavnico z naslovom Kako postati dober tat? Redni modularni, presenetljivi, nikoli isti in predvsem umetniško-družabni večer Tatovi podob je v različnih oblikah sodelovanja vzpostavila skupina The Feminalz.

V Likovnem salonu Celje je od danes na ogled razstava Umm, otherwise I don’t really know Dejana Kaludjerovića    

Plesni forum Celje se tudi v svoji jubilejni, že 45. umetniški sezoni zaradi epidemije sooča s precejšnjimi težavami, ki vplivajo na izvajanje plesne dejavnosti ter uresničevanje programskih načrtov. Novo sezono je začel zelo ambiciozno, s številnimi nastopi, potem je zaradi slabše epidemiološke slike sledilo vladno zaostrovanje ukrepov, ki ga je na področju kulture močno občutil tudi umetniški ples. Upoštevaje aprilski »lockdown« v Plesnem forumu Celje v svojih prostorih več kot štiri mesece niso mogli izvajati plesne dejavnosti.

Taborski ljubiteljski likovniki pod okriljem svoje likovne sekcije ustvarjajo že dve desetletje. V teh letih so sami in v sodelovanju s polzelskimi likovnimi kolegi pripravili vrsto razstav. Med odmevnejše sodi tista ob občinskem prazniku, ki si jo zaradi niza spremljajočih dogodkov v času Šentjurskega sejma konec aprila ogleda množica ljudi. Letos je ta zaradi odpovedanega tradicionalnega dogajanja nekoliko skromnejša.

  Balet je bil za deklico, ki ni bila nikoli pri miru, najprej prostočasna dejavnost. Nikoli si ni mislila, da bo prišla tako daleč, kot je. Čez dva meseca bo namreč končala študij te plesne zvrsti na priznani akademiji v Budimpešti. Dejala je, da se na kratko ne da opisati občutka, ko se prižgejo luči in ko se dvigne zastor. »Takrat čutim neučakanost, stres, nedvomno tudi veselje in neizmeren užitek. To je nekaj neverjetnega. Zavedam se, da imam le eno priložnost, in želim dati vse od sebe. Ko me občinstvo nagradi z aplavzom, je res čudovito.«  

V razstavnih prostorih Galerije Kvartirne hiše je na ogled sklop likovnih del slikarja Dušana Fišerja (1962) s skupnim naslovom DEEP BLACK (globoka črna/globoka črnina). Likovnim delom, nastalih v zadnjih šestih letih (lahko bi jih označili kot dela v nastajanju), je skupno izhodišče avtorjeva globoka ustvarjalna kriza in zametki iskanja poti iz nje.

Uršula Skornšek je predstavnica mlajše generacije slovenskih akademskih slikark, ki se zvedavo in dosledno umešča v slovensko likovno sceno. Leta 1988 rojena Savinjčanka, ki prihaja iz Mozirja, je že od najstniških let ustvarjalno tesno povezana s sosednjo Šaleško dolino. Kot strokovna sodelavka že več let sodeluje s Festivalom Velenje, hkrati je dejavna članica Kulturno-umetniškega društva Koncentrat, ki združuje študente in mlade diplomirance s področja različnih kreativnih praks. Marca je v Mestni galeriji Šoštanj prvič na ogled postavila oba pola lastne ustvarjalnosti, izdelke slikarske in grafične tehnike in prav zaradi tega je razstavo naslovila Med dvema svetovoma. Kot je razkrila v pogovoru, pa likovna umetnost ni njena edina ljubezen. Navdušuje se namreč tudi nad arheologijo in umetnostno zgodovino.  

Po celi Sloveniji bo od 7. do 9. maja potekal prvi Vrtni kavč festival.

V Gledališču Celje so se kljub skrajno strogim in neživljenjskim ukrepom, ki trenutno dovoljujejo uprizarjanje predstav za obiskovalce, odločili, da gledališče zanje tudi odprejo in omogočijo ogled predstav. Pa čeprav le za dva gledalca v dvorani. Kar po eni strani dokazuje, kako zelo si v celjskem poklicnem gledališkem ansamblu po toliko mesecih zaprtja gledališča za obiskovalce želijo igrati pred občinstvom. Po drugi strani pa želijo opozoriti na absurdnost takšnih ukrepov, ki so pravzaprav antipropaganda za gledališko umetnost.

Knjige imajo od nekdaj neverjetno moč povezovanja. Z njimi se po celem svetu povezujejo ljubitelji izbranih besed. Že pred časom so knjige spletle prav posebno vez, mrežo, med Barbaro Gradič Oset in Nušo Komplet Peperko. Obe sta ljubiteljski bralki, pravzaprav odvisnici od knjig. Da bi v svoje knjižne mreže ujeli še druge, sta lani poleti zasnovali posebne knjižne delavnice z naslovom Knjige v mreži. Na svetovni dan knjige, 23. aprila, so Knjige v mreži zaživele tudi v eni od celjskih izložb.

Le kdo ne pozna tragične ljubezenske zgodbe med Friderikom II. Celjskim in Veroniko Deseniško, ki se je končala tako, da so to znano celjsko grofico zaprli v grad Ojstrica in jo utopili v vodnjaku? Danes so od gradu, ki se je nahajal nad naseljem Loke pri Taboru, ostale zgolj ruševine, ki jih vedno bolj zarašča tamkajšnji gozd. A kljub vsemu Taborčanom pestro srednjeveško dogajanje v njihovi občini ne da miru. Domačinka Hani Zamuda se je pred dvema letoma, ko je prevzela vodenje turističnega društva, odločila, da bodo obudili tamkajšnje življenje pred nekaj stoletji. Bolj kot na čas življenja tega znanega ljubezenskega para so se osredotočili na kasnejše lastnike gradu in spodnjega dvorca Schrattenbache. Razlog je preprost. Hani se je kot velika ljubiteljica šivanja namreč zaljubila v bogate srednjeveške kostume.

Kakšen je bil znamenit pohorski pesnik Jurij Vodovnik v očeh slikarjev? Zreški Atelje MS ob 230-letnici Vodovnikovega rojstva razstavlja nekaj njegovih upodobitev. S tem se je pridružil vrsti letošnjih dejavnosti, ki bodo dodatno osvetlile delovanje pohorskega pesnika, tkalca in prijatelja ljudi. Da bi si lahko razstavo Vodovnikovih podob varno ogledalo čim več ljudi, je prva občasna razstava v novoodprti zreški slikarski galeriji postavljena kar v izložbi. Na ogled bo do 20. maja.