Ure in ure bi lahko človek sedel v njegovi družbi in poslušal zanimive zgodbe ter anekdote iz njegovega življenja, tako fotografskega, glasbenega kot zasebnega. A žal je za vse premalo prostora na teh straneh. Roman Fonda, priznan celjski fotograf in glasbenik, pravi, da je vedno užival pri svojem delu in da ga ne bi zamenjal. Razgibano in pestro fotografsko delo je dopolnjeval z glasbenim udejstvovanjem in v obeh vlogah spoznal ogromno ljudi, doživel marsikaj, tudi tragične preizkušnje, a je ostal pozitivno naravnan. Zadnjega četrt stoletja, odkar je v njegovo življenje vstopila Goga, se fotografskih projektov lotevata skupaj. V družinskem podjetju marsikdaj priskočita na pomoč tudi njuna sinova Troy in Jan, ki poklicno sicer iščeta svoje poti, a se z navdušenjem nad glasbo nista izneverila družinski tradiciji.

Sara Svensson, rojena Savinjčanka, je v otroštvu igrala flavto in tolkala, medtem ko se je nad oboo navdušila v času študija muzikologije na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je tri leta delala tudi kot raziskovalka. Ljubezen do tega lesenega pihalnega glasbila z dvojnim jezičkom je bila tako velika, da ga je želela študirati. Hkrati je v njej rasla želja, da bi se preselila v tujino, kjer bi pridobila nova znanja in izkušnje. Ker je ob tem želela poglobiti še znanje nemščine, je študijski program izbrala v Gradcu, ki ji je ustrezal tudi zaradi bližine Slovenije. Takrat se ji niti sanjalo ni, da ji bo študij v tujini prinesel tako veliko spremembo v zasebnem življenju.

  »Tisti, ki se z glasbo ne ukvarjajo profesionalno, težko razumejo, koliko dela je treba vložiti v to, da na koncu neko glasbeno delo zveni tako, kot glasbeniki želimo. Morda prav zato pianisti veljamo za trmaste ustvarjalce, za perfekcioniste.« Tako pravi 19-letni Dejan Romih iz Podčetrtka, ki od lanske jeseni študira klavir na Kraljevem konservatoriju v Bruslju. Mlad glasbenik je doslej vedno sledil iskri radovednosti, ki ga je pripeljala do dejavnosti, ki mu bogatijo življenje. Čeprav se lahko pohvali z lepo bero nagrad, ki jih je osvojil na glasbenih tekmovanjih, ni eden tistih, ki bi ob klavirju zanemarjali vse drugo okoli sebe. Z veseljem se posveča tudi filozofiji in ulični fotografiji.  

Je znana celjska »faca«. Pogosto ga boste srečali v Stanetovi ulici, kjer ima prostore njegovo podjetje in kjer je v bližini Mestni kino Metropol, njegov življenjski projekt. »Čeprav sem rojen leta 1969, ko je človek poletel v vesolje, se najbolje počutim doma, na Zemlji,« pravi Borut Kramer. In v Celju, lahko dodamo. Njegov prispevek na področju urbane kulture je opazen že dve desetletji. Zaradi zanesenjakov, kot je on, ima mesto še vedno bogato kulturno ponudbo, med drugim tudi umetniških filmov.

Laščan Simon Sanda je vsestranski ustvarjalni samouk in vizualni ustvarjalec, ki se v zadnjih letih največ ukvarja z ilustracijo, oblikovanjem, videoanimacijo, z ustvarjanjem maskot in z risanjem karikatur. Predvsem pa sta, kot pravi, njegova želja in poslanstvo ustvarjati vizualne podobe in zgodbe, ki navdihujejo ljudi in pozitivno vplivajo na svet. Čeprav je želja po risanju v njem tlela že od zgodnjih otroških let, najprej ni upal prisluhniti notranjemu klicu in je dovolil, da ga je življenje odpeljalo drugam. Ob pomembnem poslovnem prelomu se je pred približno desetletjem opogumil, izstopil z utečene in uhojene poti ter se podal v svoj svet risanja. V zadnjih letih svoje znanje z največjim veseljem predaja drugim. Predvsem otrokom in mladim želi pokazati, da je za uspeh in srečo treba prisluhniti srcu.

  Da ljudem veliko pomeni, če si lahko ogledajo praznično okrašeno pokrajino, sredi katere se skrivajo prav posebne jaslice, je lani spoznala Klavdija Simler iz Planine pri Sevnici v občini Šentjur. Kozjansko božično pravljico, ki jo je uredila ob svojem domu, je takrat obiskalo približno tri tisoč obiskovalcev. Ljudje so obilja svetlobe deležni tudi letos, ko zimsko pokrajino razsvetljuje približno 27 tisoč lučk.  

Ali je pobeg v Mozirski gaj lepši spomladi ali pozimi, bi se večina obiskovalcev najverjetneje težko odločila. Sprehod med 1,7 milijona prazničnih luči, kolikor jih letos sveti v gaju, ne bi mogel biti boljša popestritev dolgih zimskih večerov. Ta znan park cvetja je že šesto leto zapored decembra odet v mavrično podobo, zaradi katere imajo mimoidoči občutek, da so se znašli v pravljici. Kot pravijo ustvarjalci, je to tudi njihov namen. »S še več lučmi smo želeli glede na trenutne čase v naša življenja prinesti nekaj upanja in dobrih občutkov,« je pojasnila predstavnica za stike z javnostjo Maja Horvat iz Mozirskega gaja.

Muzej Velenje bo ob 17. uri na Velenjskem gradu odprl novo stalno razstavo, posvečeno skladatelju in glasbeniku Franu Korunu Koželjskemu. V spominski sobi bo razstavljeno pohištvo in instrumenti, ki jih je uporabljal. Program kulturnega večera ob odprtju pripravljajo dijaki Umetniške gimnazije Velenje.  

»Temu času, ki nas omejuje, a nam ne more vzeti srca in duše, ki nas ne more oropati vsega lepega in prijetnega, bomo tudi letos dodali eno od najlepših podob, ki jih ljudje nosimo v sebi: jaslice!« Tako so ob letošnji razstavi Božični Vojnik zapisali njeni ustvarjalci. Do 2. januarja bo okoli vojniške cerkve sv. Jerneja na ogled kar 70 zunanjih jaslic.

V Drešinji vasi je tudi letos na ogled tradicionalna razstava jaslic, a je te že drugo leto zapored v nekoliko drugačni obliki, kot smo bili vajeni do zdaj. Domačin Jože Stepišnik je tako kot lani pripravil manjšo razstavo v parku pri gasilskem domu v Drešinji vasi in pri kužnem znamenju pri vhodu v vas.

Francoščina ima na I. gimnaziji v Celju bogato tradicijo. Učitelji, ki dijake navdušujejo za ta jezik, že od nekdaj presegajo okvire zgolj šolskega poučevanja. To velja tudi za Andrejko Lorenčak, ki je bila za svoje izjemno delo na področju poučevanja ter promocije francoskega jezika in kulture nedavno imenovana v red vitezov akademskih palm. Francosko državno priznanje ji je ob mednarodnem dnevu učiteljev francoščine podelila Florence Ferrari, francoska veleposlanica v Sloveniji.

  Neverjetno gibčno dekle Tajda Korče je zmagovalka osme sezone oddaje Slovenija ima talent. »Ganjena sem in presrečna! Hvala, Slovenija za vse glasove! Zdaj čakam samo še, da se zbudim, ker to so najlepše sanje,« je povedala mlada Šmarčanka, ki je v finalni oddaji ugnala preostalih osem finalistov.  

V Pravljičnem Celju bo danes zaživela Pravljična dežela. Čeprav je prilagojena aktualnim razmeram, bo s pravljičnimi zgodbami in popotovanji do konca leta pričarala nekaj doživetij in popestrila praznično vzdušje v mestu.

Danes svoja vrata odpira tradicionalna prireditev Božični Vojnik, razstava jaslic, ki v Vojnik vsako leto privabi številne obiskovalce od blizu in daleč. Tudi letošnji Božični Vojnik bo prilagojen času, v katerem živimo. Na ogled bo 70 zunanjih jaslic, ki so delo entuziastov in ljubiteljev jaslic iz vse Slovenije.

Širjenje dobrih del, misli in energije Slovenija je ena redkih držav, kjer nas v prazničnem decembru razveselijo in obdarijo kar trije dobri možje. Prvi je Miklavž, ki nas je obiskal v začetku meseca, v drugi polovici prazničnega decembra se bosta zvrstila najprej Božiček in ob slovesu leta še Dedek Mraz. Ob vstopu v veseli december smo imeli možnost obiskati moža, ki si decembra z velikim veseljem nadene ogrinjala vseh treh dobrih mož. Ne glede na obleko je vsem skupno to, da širijo dobro. On to dobroto živi vse leto, v prazničnih dneh je le nekoliko bolj okrašena. 

  Vokalna skupina Fantje z vasi, ki je v treh letih obiskala 125 domov starejših in slovensko pesem zapela približno pet tisoč ljudem, je pred dnevi prejela priznanje jabolko navdiha. Izročil jim ga je predsednik republike Borut Pahor. Ob tem je poudaril, da so pevci srčni preplet glasbe in ljubeznivosti ponesli v sleherni dom za starejše v Sloveniji.  

  Da so stare razglednice kot majhna časovna kapsula, ki odstre pogled na razmere pred mnogimi leti, dokazuje knjiga Pozdrav iz Šmarja pri Jelšah. V njej so zbrane razglednice, ki jih je zbiratelj Viktor Tančič namenil kraju, v katerem je njegova družina pustila veliko sled. Čeprav je večino svojega življenja bival v Ljubljani in so ga na Šmarje pri Jelšah vezali predvsem lepi otroški spomini, je prav njegova zapuščina glavna osnova knjižnega dela, ki je izšlo ob 150-letnici povzdiga Šmarja v trg.  

  Ko opisuje, kako ji je uspelo, da je z mladimi pevci na mednarodnih tekmovanjih osvojila prve nagrade, ne more prikriti lesketa solz, ki se ji prikradejo v oči. Na odru se je glasbi že prepustila tako močno, da je člane svojega zbora do konca skladbe pripeljala z zaprtimi očmi. Sledila sta navdušenje občinstva in še eden v zbirki dosežkov. A Andreja Došler iz Rogaške Slatine se zborovodstvu ne posveča, da bi zbirala lovorike. Že davno je spoznala, da je glasba način sporazumevanja, ki ljudem omogoča nekaj več. Je višja sila, ki lahko zmore tudi to, da se pri množici pevcev uskladi utrip srca.  

V Domu kulture Velenje, ki letos praznuje 61 let delovanja, se bodo v tem tednu zvrstile tri gledališke premiere. Drevi bo premierno na ogled predstava Butalci v izvedbi Gledališča Velenje, v četrtek se obeta predpremiera slovenskega baleta Možiček, v soboto pa bo na sporedu igra za otroke Lutkovnega gledališče Velenje z naslovom Nana, mala opica.  

Modna oblikovalka Lara Bernot o svoji poklicni poti, o ženski moči in hvaležnosti življenju »Če poslušaš sebe, že od nekdaj slediš svoji domišljiji, potem lahko pri tridesetih letih rečeš, da živiš tako, kot si nekoč sanjaril. Rada hodim v službo in vsak dan, ko stopim v ta prostor, sem hvaležna, da imam vse to. Vem, da ni nič več samoumevno,« so navdihujoče besede 30-letne modne oblikovalke Lare Bernot iz Kamnika. Pravi tudi, da s svojimi oblačili želi vnesti pozitivne vibracije med ženske, da bi se cenile ter se podpirale na poklicnih poteh.