Ste v osnovni šoli kdaj segli po atlasu? Zasluga za to gre geografu in kartografu Blažu Kocenu, ki je bil na Ponikvi pri Šentjurju rojen pred dvesto leti. S svojim delom je spremenil pojem atlasa. Prej so to zbirko zemljevidov, strnjeno v knjigo, uporabljali le profesorji. Kocen je razmišljal, kako bi atlas prilagodil, da bi ga lahko uporabljali učenci. Nekaj let po njegovi smrti so atlasi v šolah postali obvezna literatura. Zavedni domačini s Ponikve že vrsto let s pomočjo prireditve Kocenova sobota širijo glas o tem pomembnem rojaku. Njihova dolgoletna prizadevanja so letos še posebej obrodila, saj so o možu, ki je v pol stoletja prehodil pot od kmečkega fanta do uglednega kartografa, spregovorili tudi na mednarodnem simpoziju na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.  

  Da mladi ne bi bili le pasivni opazovalci vsebin na spletu, ampak dejavni uporabniki, ki znajo kritično in na svoj način ustvariti zgodbo ali ovrednotiti zgodbo drugih, je namen projekta Mlado objektivno oko. Projekt so si zamislili v Knjižnici Šmarje pri Jelšah.  

»Ni treba hoditi daleč, da lahko človek pripravi zanimivo zgodbo. Samo drugače se je mora lotiti, vedeti mora stvari, ki jih ljudje ne vedo, in jih predstaviti na zanimiv način,« je ena od usmeritev delovanja priznanega slovenskega fotografa in filmskega ustvarjalca Mateja Vraniča, avtorja naravoslovnega dokumentarnega filma Divja Slovenija, ki v teh dneh navdušuje gledalce v slovenskih kinematografih. Že spomladi, ko je z ekipo sodelavcev prvič predstavil nastajajoči izdelek, je požel nemalo zanimanja in ob privlačnem najavnem kratkem filmu tudi nestrpno pričakovanje celotnega 83-minutnega dokumentarca.

  Mag. Milena Koren Božiček bo danes prejela Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo. Slovensko muzejsko društvo bo jubilejne 50. Valvasorjeve nagrade, priznanja in diplome podelilo v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju. Med prejemniki častnih Valvasorjevih priznanj so tudi direktorica izobraževalnega centra Štore Slavica Glavan, prof. dr. Jakob Lamut in vodstvo podjetja Štore Steel.  

Do 18. januarja prihodnje leto bo na Dunaju na ogled razstava Pokrajinskega muzeja Celje o Almi M. Karlin z naslovom Sama okoli sveta (Einsame Weltreise). Včeraj so jo odprli v tamkajšnjem Weltmuseumu, kar je veliko pripzanje za muzej in tudi  promocija mesta.  

Pika bo spet obarvala mestne ulice V Velenju je že vse pripravljeno na predajo oblasti. Mesto si bo jutri, ko se bo uradno začel že 32. Pikin festival, za pet dni nadelo pikčasto ogrinjalo. V barvitem svetu kulture in umetnosti se bodo majhni in veliki otroci lahko zabavali na kar 12 prizoriščih v mestu. V času festivala bodo odprta številna mestna razstavišča, k ogledu bodo vabile tudi kinopredstave. Pika bo tokrat tudi dobrodelna, podprla bo organizacijo Rdeči noski.  

  Sven Pungartnik Rauter je neko noč sanjal o pisanju avtorskega muzikala. Nekaj let kasneje temu ustvarjalnemu projektu, za katerega je sam napisal glasbo, besedila in orkestracijo, tudi dirigira. Izziva se je lotil, čeprav nima uradne akademske skladateljske izobrazbe. Zlati maturant se tako vrača na I. gimnazijo v Celju, kjer je počel marsikaj, med drugim je osvajal priznanja na tekmovanjih v pomnjenju, nemščini in matematiki. Hkrati je obiskoval nadstandardni program celjske glasbene šole, smer džez klavir. Je mladenič, ki vse možno znanje zajema z veliko žlico.  

V atriju Velenjskega gradu se bo nocoj z odprtjem razstave kamišibaj ilustracij predstave Putkina smrt, avtorice Irene Rajh, lanske dobitnice nagrade Zlati kamišibaj, začel 9. slovenski festival kamišibaj gledališča.

Jubilejno, petindvajseto Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta je v sinoči v Narodnem domu prejela Tina Kozin za zbirko Nebo pod vodo, ki je izšla pri založbi Litera. Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus je letos pripadel Milanu Jesihu, nagrada mala Veronika za najboljšo dijaško pesem pa Nini Bohnec.

Člani Kulturnega društva Andraž nad Polzelo so v nedeljo popoldne pod streho spravili že 37. glasbeno prireditev Družina poje – Peli so jih mati moja. Gre za eno prvih tovrstnih prireditev v Sloveniji, ki je v vseh teh letih dobila kar nekaj različic spodbujanja družinskega petja, tudi na televizijskih zaslonih.

Pevec, bobnar, ljubitelj narave in analognega sveta Marko Berzelak iz Slatine nad Šmartnim ob Paki ješirši javnosti znan predvsem kot Mare, pevec in najbolj šaljiv član Ansambla Spev. Čeprav z ansamblom ustvarja predvsem narodnozabavne ritme, pravi, da ima rad vso inštrumentalno glasbo. Med glasbili je izbral bobne. Te je začel igrati v poznih najstniških letih, zdaj že več kot desetletje strast in znanje prenaša na svoje učence. 40-letnik se lahko pohvali z več karierami, ni le glasbenik, je tudi krojač tapetnik in od letos še pisatelj. V svoj knjižni prvenec, ki ga je izdal ob osebnem jubileju, je ujel najzanimivejše utrinke iz bogatega in razburljivega otroštva. In nastala sta Pobarvana brata.  

V teh dneh, ko Celje gosti pesniški festival Izrekanja in ko se bliža jubilejna, 25. podelitev Veronikine nagrade, ne gre prezreti še enega pomembnega dosežka celjskega pesnika v mednarodnem prostoru. Dr. Zoran Pevec je letos gost enega najbolj znanih in uveljavljenih mednarodnih pesniških festivalov na svetu - Struški pesniški večeri v Severni Makedoniji.

»Repertoar za novo sezono je sestavljen raznoliko, prinaša komične, resne, boleče in druge vsebine, kot je tudi prav za gledališče, ki pokriva širšo regijo. Program smo pripravljali z mislijo tudi na naše široko občinstvo, odrasle obiskovalce, srednješolce, gostovanja ..., na vse, kar moramo upoštevati pri oblikovanju repertoarja,« je na torkovi novinarski konferenci povedala mag. Tina Kosi, upravnica in umetniška vodja v Gledališču Celje.

V Celju bosta kmalu dva odmevna in v slovenskem prostoru že zelo uveljavljena pesniška dogodka. Že jutri zvečer se bo v Osrednji knjižnici Celje (OKC) začel 4. festival Izrekanja, danes teden zvečer pa bo na Starem gradu podelitev Veronikine nagrade. KUD Izrekanja in OKC, ki pripravljata pesniški festival in Hiša kulture Celje, ki ima pod svojim okriljem Veronikino nagrado, sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila oba projekta.

Iz Spodnjih Grušovelj se je glasba v soboto zvečer razlegala skoraj po vsej Spodnji Savinjski dolini. Pivovarna Green Gold Brewing je že tretjič organizirala pivski festival Komasutra, katerega se je po ocenah organizatorjev udeležilo med štiri in pet tisoč ljudi.

  V zavetju narave, kjer nežno žubori potok in se v svojem ritmu obrača mlinsko kolo, je prostor za bivanje in ustvarjanje našla Marija Gračnar. Kadarkoli ima čas, naj bo delavnik ali praznik, jo vleče za vreteno, kjer oblikuje glino. Kot pravi, ta dejavnost nikogar ne pusti ravnodušnega. Če se želi odmakniti od tega prvinskega materiala, se mora odpraviti od doma. V nasprotnem primeru se spet hitro znajde za zidovi svojega ateljeja, kjer s spoštovanjem do dediščine, a tudi s pridihom sodobnosti izvaja »svojo čarovnijo«.  

V sredo se bo v lapidariju Osrednje knjižnice Celje začel četrti pesniški festival Izrekanja, ki postaja vedno bolj odmeven kulturni dogodek in prerašča v enega najbolj cenjenih literarnih projektov v državi. Kristian Koželj, snovalec in programski vodja festivala, je v teh dneh najbrž malo na trnih, ko usklajuje zadnje podrobnosti pred začetkom dogodka, čeprav morda tega ne bo priznal. Teh je seveda precej, nenazadnje še vedno živimo v posebnih in negotovih časih.

Ta konec tedna bo zreški Atelje MS gostil prav posebno knjižnico, v kateri bodo knjige spregovorile. Bralci bodo lahko tokrat posegli po polici, kjer domujejo knjige umetnikov.

Sinočnja koncertna izvedba znamenite opere Gioacchina Rossinija Seviljski brivec, v izvedbi orkestra Pehlivanian operne akademije je navdušilo občinstvo, ki je napolnilo prenovljeno Muzejski trg v Celju. Ta je še enkrat več dokazal, da je imenitno prizorišče za tovrstne umetniške dogodke.

Poletje v Celju bo jutri ob 20. uri doživelo enega od svojih programskih vrhuncev. Na Muzejskem trgu bo operna akademija Pehlivanian izvedla znamenito delo Gioachina Rossinija Seviljski brivec.