Zelenico ob robu prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru bosta krasili dve novi skulpturi, mastodonta. S skulpturama želi velenjska občina opozoriti na najdbo prazgodovinskih trobčarjev anankusa in mastodonta v bližnjih Škalah leta 1964.

Galerija Račka bo danes in jutri gostila tehnoburleskno delavnico z naslovom Kako postati dober tat? Redni modularni, presenetljivi, nikoli isti in predvsem umetniško-družabni večer Tatovi podob je v različnih oblikah sodelovanja vzpostavila skupina The Feminalz.

V Likovnem salonu Celje je od danes na ogled razstava Umm, otherwise I don’t really know Dejana Kaludjerovića    

Plesni forum Celje se tudi v svoji jubilejni, že 45. umetniški sezoni zaradi epidemije sooča s precejšnjimi težavami, ki vplivajo na izvajanje plesne dejavnosti ter uresničevanje programskih načrtov. Novo sezono je začel zelo ambiciozno, s številnimi nastopi, potem je zaradi slabše epidemiološke slike sledilo vladno zaostrovanje ukrepov, ki ga je na področju kulture močno občutil tudi umetniški ples. Upoštevaje aprilski »lockdown« v Plesnem forumu Celje v svojih prostorih več kot štiri mesece niso mogli izvajati plesne dejavnosti.

Taborski ljubiteljski likovniki pod okriljem svoje likovne sekcije ustvarjajo že dve desetletje. V teh letih so sami in v sodelovanju s polzelskimi likovnimi kolegi pripravili vrsto razstav. Med odmevnejše sodi tista ob občinskem prazniku, ki si jo zaradi niza spremljajočih dogodkov v času Šentjurskega sejma konec aprila ogleda množica ljudi. Letos je ta zaradi odpovedanega tradicionalnega dogajanja nekoliko skromnejša.

  Balet je bil za deklico, ki ni bila nikoli pri miru, najprej prostočasna dejavnost. Nikoli si ni mislila, da bo prišla tako daleč, kot je. Čez dva meseca bo namreč končala študij te plesne zvrsti na priznani akademiji v Budimpešti. Dejala je, da se na kratko ne da opisati občutka, ko se prižgejo luči in ko se dvigne zastor. »Takrat čutim neučakanost, stres, nedvomno tudi veselje in neizmeren užitek. To je nekaj neverjetnega. Zavedam se, da imam le eno priložnost, in želim dati vse od sebe. Ko me občinstvo nagradi z aplavzom, je res čudovito.«  

V razstavnih prostorih Galerije Kvartirne hiše je na ogled sklop likovnih del slikarja Dušana Fišerja (1962) s skupnim naslovom DEEP BLACK (globoka črna/globoka črnina). Likovnim delom, nastalih v zadnjih šestih letih (lahko bi jih označili kot dela v nastajanju), je skupno izhodišče avtorjeva globoka ustvarjalna kriza in zametki iskanja poti iz nje.

Uršula Skornšek je predstavnica mlajše generacije slovenskih akademskih slikark, ki se zvedavo in dosledno umešča v slovensko likovno sceno. Leta 1988 rojena Savinjčanka, ki prihaja iz Mozirja, je že od najstniških let ustvarjalno tesno povezana s sosednjo Šaleško dolino. Kot strokovna sodelavka že več let sodeluje s Festivalom Velenje, hkrati je dejavna članica Kulturno-umetniškega društva Koncentrat, ki združuje študente in mlade diplomirance s področja različnih kreativnih praks. Marca je v Mestni galeriji Šoštanj prvič na ogled postavila oba pola lastne ustvarjalnosti, izdelke slikarske in grafične tehnike in prav zaradi tega je razstavo naslovila Med dvema svetovoma. Kot je razkrila v pogovoru, pa likovna umetnost ni njena edina ljubezen. Navdušuje se namreč tudi nad arheologijo in umetnostno zgodovino.  

Po celi Sloveniji bo od 7. do 9. maja potekal prvi Vrtni kavč festival.

V Gledališču Celje so se kljub skrajno strogim in neživljenjskim ukrepom, ki trenutno dovoljujejo uprizarjanje predstav za obiskovalce, odločili, da gledališče zanje tudi odprejo in omogočijo ogled predstav. Pa čeprav le za dva gledalca v dvorani. Kar po eni strani dokazuje, kako zelo si v celjskem poklicnem gledališkem ansamblu po toliko mesecih zaprtja gledališča za obiskovalce želijo igrati pred občinstvom. Po drugi strani pa želijo opozoriti na absurdnost takšnih ukrepov, ki so pravzaprav antipropaganda za gledališko umetnost.

Knjige imajo od nekdaj neverjetno moč povezovanja. Z njimi se po celem svetu povezujejo ljubitelji izbranih besed. Že pred časom so knjige spletle prav posebno vez, mrežo, med Barbaro Gradič Oset in Nušo Komplet Peperko. Obe sta ljubiteljski bralki, pravzaprav odvisnici od knjig. Da bi v svoje knjižne mreže ujeli še druge, sta lani poleti zasnovali posebne knjižne delavnice z naslovom Knjige v mreži. Na svetovni dan knjige, 23. aprila, so Knjige v mreži zaživele tudi v eni od celjskih izložb.

Le kdo ne pozna tragične ljubezenske zgodbe med Friderikom II. Celjskim in Veroniko Deseniško, ki se je končala tako, da so to znano celjsko grofico zaprli v grad Ojstrica in jo utopili v vodnjaku? Danes so od gradu, ki se je nahajal nad naseljem Loke pri Taboru, ostale zgolj ruševine, ki jih vedno bolj zarašča tamkajšnji gozd. A kljub vsemu Taborčanom pestro srednjeveško dogajanje v njihovi občini ne da miru. Domačinka Hani Zamuda se je pred dvema letoma, ko je prevzela vodenje turističnega društva, odločila, da bodo obudili tamkajšnje življenje pred nekaj stoletji. Bolj kot na čas življenja tega znanega ljubezenskega para so se osredotočili na kasnejše lastnike gradu in spodnjega dvorca Schrattenbache. Razlog je preprost. Hani se je kot velika ljubiteljica šivanja namreč zaljubila v bogate srednjeveške kostume.

Kakšen je bil znamenit pohorski pesnik Jurij Vodovnik v očeh slikarjev? Zreški Atelje MS ob 230-letnici Vodovnikovega rojstva razstavlja nekaj njegovih upodobitev. S tem se je pridružil vrsti letošnjih dejavnosti, ki bodo dodatno osvetlile delovanje pohorskega pesnika, tkalca in prijatelja ljudi. Da bi si lahko razstavo Vodovnikovih podob varno ogledalo čim več ljudi, je prva občasna razstava v novoodprti zreški slikarski galeriji postavljena kar v izložbi. Na ogled bo do 20. maja.  

Z natečajem mala Veronika, ki so ga v sklopu projekta Veronikina nagrada organizirali v Hiši kulture Celje, so povabili k sodelovanju dijake vseh srednjih šol in predstavili njihov pesniški izraz širom Slovenije. Na natečaj je prispelo 29 pesmi, letos prvič tudi iz tujine, iz Evropske šole Luksemburg II. Zmagovalka male Veronike 2021 je pesem Nine Bohnec: Med najinimi dotiki.

V Galeriji sodobne umetnosti v Celju, ki deluje v okviru Zavoda Celeia Celje, so z današnjim odprtjem razstave likovnih Mitje Ficka, Lupi se nežno, tudi predali namenu prenovljene prostore galerije. Prenovo je zasnoval znani celjski arhitekt Nande Korpnik.

  Kot deklica je občudovala mamino garderobo, si oblačila njene obleke, nosila njene visoke pete. Kasneje je z navdušenjem spremljala resničnostno oddajo, v kateri so izbirali ameriški top model. Čeprav jo je svet manekenstva mikal, za vstop vanj nekako ni zbrala poguma. To se je spremenilo, ko je opazila, da se je izbor za Miss Slovenije iz klasičnega lepotnega tekmovanja prelevil v projekt, kjer v ospredju nista le moda in videz deklet, ampak tudi to, kako se znajdejo na področjih podjetništva, marketinga, turizma in javnega nastopanja.  

  Občina Kozje, ki je pred dnevi praznovala občinski praznik, ima v svojem grbu zmaja. A prava kozjanska zver, ki je kraj rešila zmajeve strahovlade, je v resnici koza. Tako pravi legenda o nastanku imena Kozje. Zgodbo je ob tisočletnici prve omembe kraja na šaljiv način uprizorila Dramska skupina Kozji rog. Zanesenjaki, ki jim nastopanje ni tuje, so v občini obudili dramsko dejavnost in v petih letih delovanja ustvarili raznolike projekte. Odkar so epidemiološke razmere ohromile kulturno dogajanje v državi, skušajo člani skupine gledalcem zanimive vsebine približati s pomočjo spleta. In nestrpno čakajo na čas, ko bodo spet lahko nemoteno ustvarjali iz oči v oči.  

Kadar gre za predstavitev ustvarjalnosti mladih, je težko reči, da je ta nenavadna, primerna času epidemije. Ustvarjalnost je le ena, tista, ki se izvije iz človeka, njegovih mentalnih in čustvenih stanj, tista, ki išče povezave z družbenimi parametri, bolj ali manj intimno skupnostjo, z dogajanjem tako v lastni okolici kot širše v svetu. Dijaki umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Celje – Center (GCC) tako v Likovnem salonu Celje in v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Celje (Zavod Celeia Celje) do 22. aprila predstavljajo del tistega brezmejnega ustvarjanja, ki bolj kot likovno formo postavlja v ospredje vsebino in nujnost izražanja. Istočasno  je v Osrednji knjižnici Celje na ogled plakatna razstava Moj junak/My hero, ki je plod medgeneracijskega sodelovanja med Univerzo za tretje življenjsko obdobje Celje (U3ŽO) in GCC.

Režiserja Jaša Kocelija je savinjsko občinstvo spoznalo leta 2018, ko je pod okriljem Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec režiral opereto Hmeljska princesa. Tokrat se je v primerjavi z lahkotno komično glasbeno-gledališko predstavo s svojo umetniško ekipo lotil drugačnega gledališkega projekta. V začetku aprila je bila spletna premiera uprizoritve drame Preblizu – Ona in On v kokonu ljubezni in nasilja, v kateri sta glavni vlogi odigrala znana slovenska igralca Lea Mihevc in Domen Valič.

Danes, dan po koncu lockdowna, so svoja vrata za obiskovalce znova odprle kulturne ustanove. Tako tudi vse osrednje kulturne ustanove v Celju, razen Gledališča Celje in Mestnega kina Metropol, ki bosta morala počakati na nadaljnje sproščanje ukrepov.