Strokovna žirija za Veronikino nagrado 2021 je izmed množice avtorjev letos izdanih pesniških zbirk (krepko čez dvesto naslovov) izbrala pet najboljših, ki se potegujejo za prestižno priznanje. Nominiranci so Alja Adam, Esad Babačić, Tina Kozin, Ana Pepelnik in Muanis Sinanović, sporočili iz HIše kulture Celje. Prejemnik Veronikine nagrade, ki jo podeljuje Mestna občina Celje, bo razglašen na podelitvi, ki bo 31. avgusta na celjskem Starem gradu.

V knežjem mestu je že nekaj dni na obisku Mark Smirnov, znani ruski slikar iz Moskve. Na različnih lokacijah upodablja znamenitosti Celja in druge motive mesta, prav tako tudi drugod po Sloveniji. S ciljem, da bi po koncu ustvarjanja pripravil tudi razstavo svojih likovnih del iz časa obiska pri nas.

V Knjižnici Velenje so uspeli odpraviti tehnične težave zaradi katerih so morai za nekaj dni zapreti vrata za obiskovalce. Od sobote dalje tako knjižnica posluej nemoteno. 

Letošnji prejemnik priznanja Zlatnik poezije za življenjsko delo je Milan Jesih, vsestranski ustvarjalec, predvsem pa pesnik z veliko začetnico, letos prejme nagrado zlatnik poezije za življenjski pesniški opus, za ustvarjalni prispevek k slovenski kulturi in literaturi ter za žlahtnost pesniškega jezika. Milan Jesih bo zlatnik poezije prejel v okviru letošnje jubilejne, 25. Veronikine nagrade, vseslovensko uveljavljenega kulturnega projekta, ki ga letos prvič izvaja Hiša kulture Celje, potem ko ga je lani prevzela od Fit Medie.

Združenje zgodovinskih mest Slovenije, katerega del so tudi Celje, Šentjur in Slovenske Konjice, z novim kulturnim abonmajem začenja projekt sodelovanja in povezovanja kulture in turizma. Kulturnim dogodkom dodaja tudi kulinarična, saj je gastronomija del identitete zgodovinskih mest Slovenije. Zato je nastal nov kulturno-turistični produkt Kulturno-gastronomski abonma.  

Na Savinjskem nabrežju se na zelenici pred Osrednjo knjižnico Celje že nekaj časa bohoti napis I love Celje. Takšne skulpture sicer srečamo v mnogih mestih po Evropi in svetu. Za postavitev umetniškega projekta je letos podjetje Foto Time uspešno kandidiralo na razpisu za kulturne projekte, ki ga financira Mestna občina Celje.

V Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju bo do 22. avgusta na ogled panojska razstava o izjemnih dosežkih šentjurskega rojaka Dragotina Ferdinanda Ripšla. Slednji je bil duhovnik, narodni buditelj, kronist, pesnik, strokovni pisec in sadjar.

Mestna občina Celje je z Muzejem novejše zgodovine Celje in Zavodom Celeia Celje na razpisu za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine pridobila sredstva za obnovo dveh stavb kulturne dediščine, in sicer Fotohiše Pelikan in Romanskega palacija na Starem gradu Celje.

Pred sedmimi leti je Andraž Golob s sošolcem obiskal Berlin. Kot glasbenika sta seveda obiskala tudi Berlinsko filharmonijo in prisluhnila enemu od koncertov. Na koncu sta z občudovanjem ugotavljala, kako odličen orkester vrhunskih glasbenikov sta poslušala. Največji dosežek v življenju je zagotovo to, da človek lahko igra v njem, sta se strinjala. Pred kratkim se je mlademu Celjanu ta želja uresničila. Na junijski avdiciji so ga sprejeli medse člani Berlinske filharmonije, eminentnega orkestra, v katerem bo igral bas klarinet.

Tretji teden v juliju bodo v knežjem mestu pripravili raznolike vsebine za otroke in odrasle.

Pomemben del nedavne prireditve Pivo in cvetje predstavlja seveda tudi cvetlična podoba Laškega, te pa si v zadnjih letih ni mogoče zamisliti brez skupine Chic corner, ki jo sestavljajo tri ustvarjalke neskončnih idej, Tatjana Rajh, Metoda Benedek in Barbara Penič. Tudi letos so s svojimi cvetličnimi intervencijami poskrbele, da je bilo Pivo in cvetje mikavno ne le zaradi dobrega piva, kulinarike, koncertov in drugega živahnega dogajanja.

»Učenje petja je bilo že v času mojega šolanja eksotično in je takšno še danes. Večina mladih si v glasbeni šoli izbere igranje glasbila in ne petja. Vse tiste, ki se zanj odločijo in vztrajajo v teh časih računalnikov in družabnih omrežij, je zato treba spoštovati,« pravi Davor Mikulić, ki v Glasbeni šoli Celje že od leta 1994 uči petje. Nedavno je prejel Gerbičevo priznanje za večletno nadpovprečno uspešno delo, ki je najvišje republiško priznanje na področju glasbenega izobraževanja.

V celjskem Mestnem kinu Metropol so v minulih mesecih zaradi slabih epidemioloških razmer in ostrih ukrepov v zvezi z ogledi kulturnih dogodkov preživljali težke čase. Kinodvorana je bila za obiskovalce zaprta od konca oktobra do sprostitve ukrepov pred kratkim. O izkušnjah po prvih tednih delovanja kina, potem ko spet lahko sprejemajo obiskovalce, smo se pogovarjali z Borutom Kramerjem, predsednikom Društva za ustvarjalnost Filter, pod okriljem katerega deluje Mestni kino Metropol.

S slavnostno podelitvijo nagrad se je v Gledališču Celje sinoči končal 29. festival Dnevi komedije. Strokovna žirija za žlahtno komedijo izbrala predstavo Popolni tujci v izvedbi SNG Maribor, iz te predstave prihajata tudi žlahtna komedijantka, to je Mateja Pucko in žlahtni komedijant, Gorazd Žilavec. Najboljša komedija po izboru občinstva je predstava Tutošomato, v izvedbi SNG Nova Gorica in Gledališča Koper,

Festival Pivo in cvetje je vse bliže, znano pa je tudi že nekaj več podrobnosti o letošnji izvedbi festivala, ki so ga organizator Stik Laško, Pivovarna Laško Union kot glavni pokrovitelj in agencija Ovum kot organizator glasbenega dela festivala predstavili na včerajšnji novinarski konferenci na Gradu Tabor nad Laškim.

S podelitvijo nagrad in stand up nastopom Tadeja Toša se bodo zvečer v Gledališču Celje zaključili 29. Dnevi komedije. Kot je znano, bi na sporedu morali biti že lani, a so bili zaradi epidemije koronovirusa prestavljeni na letošnji marec, potem pa še enkrat na junij.  

  »Ko smo končali osnovno šolo, smo mladi komaj čakali, da smo se lahko pridružili zboru. Po vajah smo lahko šli na pijačo, kar se nam je zdelo neizmerno super.« Tako se svojih začetkov v Mešanem pevskem zboru Bistrica ob Sotli, ki letos praznuje 40 let, spominja Špela Drašler. Zadnjih 15 let je tudi umetniška vodja omenjene zasedbe, poleg tega predseduje tamkajšnjemu kulturnemu društvu, ki skrbi za pester kulturni utrip v občini. Za svoje delo na področju ljubiteljske kulture bo letos ob občinskem prazniku Občine Bistrica ob Sotli prejela plaketo.  

  K dražbi grafične zbirke Kurta Mullerja, ki je bila v okviru stečajnega postopka Zdravilišča Rogaška na voljo po izklicni ceni 3,4 milijona evrov, ni pristopil nihče. Približno 40 tisoč grafik tako zaenkrat ostaja v Rogaški Slatini, v občini, kamor je svojo zbirko med letoma 1985 in 1995 podaril omenjeni švicarski zbiratelj.  

Dobrčan Gorazd Špegel je poklicni animator, zabavljač, televizijec in podjetnik. Predvsem pa je velik človek s še večjim srcem. V vsej svoji veličini zažari, ko si nadene klovnski kostum, zdravniško haljo in pritrdi rdeč nos. Takrat postane Dodo in skupaj z ostalimi klovni iz društva Rdeči noski razveseljuje male in velike bolnike. Srce mu še posebej veselo zaigra, ko se prelevi v Srečka, s katerim družno obiskujeta domove za stare. Ko pa Gorazd sleče vse svoje vloge, je predvsem mož in oče, ki svoja otroka vzgaja z veliko mero ljubezni in hvaležnosti.  

Kadarkoli sem v minulih dneh hodil po Krekovem trgu in mimo razstave, ki jo je Edi Masnec, nekdanji sodelavec pri Novem tedniku, tam postavil v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje, sem opazil, da si jo z zanimanjem ogleduje kar nekaj ljudi. Tudi ko sva se z Edijem na prizorišču razstave pogovarjala za ta prispevek, je mnoge zamikalo, da so si ogledali na razstavi postavljene velike črno-bele fotografije. Šlo je za ljudi različnih generacij, mlajše in starejše. Očitno torej je, da je ob vizualno zelo privlačni razstavi težko ostati ravnodušen.