Grobelno v občini Šentjur bo danes v znamenju enodnevnega mednarodnega kantavtorskega festivala z naslovom Mladi avtor kant (MAK). Enajsta izdaja festivala, ki je tokrat prvič prejel podporo kulturnega ministrstva, bo na oder tamkajšnjega doma krajanov pripeljala šest izvajalcev iz treh držav.  

»Mi smo solidna firma,« je večkrat izrečen stavek v Muzikalu Vesna, katerega priredbo so ob 60. obletnici Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje ob podpori mentorjev pripravili osnovnošolci. Na odru so se resnično izkazali in pokazali, da so več kot le solidni igralci, pevci in plesalci.  

Celjska fotografska razstava (CFR) je projekt, ki ga je začelo Fotografsko društvo Celje pred več kot dvema desetletjema. Digitalni foto klub Celje je leta 2019 prevzel pravno nasledstvo FD Celje in poskrbel, da projekt ni zamrl. Še več, poskrbel je za nov, svež zagon. Razstavi so novi organizatorji dali stalno vsebino z upanjem, da bo z leti prerasla okvire klubske fotografije, kar se je letos že začelo dogajati. Letošnja razstava je že 22. zapovrstjo. Nagrajene fotografije so v Celjski kulturnici na ogled še do konca meseca.

Ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič o 170 letih neprekinjenega delovanja založbe Slovenski jezik in slovenska knjiga nista nekaj samoumevnega, zanju so si morali naši predniki močno prizadevati. Mohorjeva družba, katere naslednica je Celjska Mohorjeva družba, je že pred 170 leti ocenila, da lahko slovenski jezik širi oziroma ohrani le, če širokim ljudskim množicam ponudi knjige. Mohorjeva družba je bila leta 1851 ustanovljena kot knjižno društvo in kot najstarejša knjižna ustanova je navadila Slovence brati. Družba je širila narodno zavest in obzorje.  

V Splošni knjižnici Slovenske Konjice je na ogled interaktivna razstava, na kateri sta podrobneje predstavljena življenje in literarno delo konjiške meščanske družine Rudolf. Ugledna meščanska družina s šestimi otroki (oče Ivan, mama Josipina in otroci Ivo, Vladimir, Dušan, Janko, Vida in Branko) je v Slovenskih Konjicah živela konec 19. in v začetku 20. stoletja. Vsi njeni člani so bili visoko izobraženi in narodno zavedni. Največji pečat so pustili v literarnem ustvarjanju.

Braslovčani so v soboto zavrteli časovni stroj v čas, ko so na gradu Žovnek še živeli Celjski grofje. S srednjeveškim dnevom, kakor so poimenovali to tradicionalno prireditev, so obudili živahno dogajanje na gradu nekoč, ko so glavno besedo imeli vitezi, grajska gospoda in drugi nič manj pomembni takratni prebivalci, kot so bili rokodelci, obrtniki, slikarji, plesalci in drugi. Dogajanje, katerega namen je opozoriti na vedno bolj obnovljen grad Žovnek, je na njegovo dvorišče privabilo pisano množico obiskovalcev, ki so bili nad vrvežem več kot navdušeni.

Z nedeljskim koncertom Naših glasbenih svetovljanov v Celjskem domu bo Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje začel novo sezono koncertnih abonmajev. Lanska je zaradi epidemije koronavirusa odpadla. Letošnja prinaša nekaj novosti, glavna je, da bodo vsi koncerti za obiskovalce brezplačni.  

Za Gledališčem Celje je nova premiera. Prejšnji četrtek zvečer je krstno uprizorilo satirično humoresko Kozlovska sodba v Višnji Gori, ki na izredno duhovit način spregovori o odnosih v majhni skupnosti, podkupljivosti, tožarjenju, sprenevedanju in koristoljubju.

Slovenski pevec, Celjan Oto Pestner, je pred 50 leti prvič zmagal na Slovenski popevki. Kot 15-letni deček je takrat zapel pesem 30 let. Danes mu je podžupanja Mestne občine Celje izročila kelih cesarice Barbare in županovo priznanje za življenjsko glasbeno ustvarjanje in doprinos k prepoznavnosti Celja.

  Ipavčevi kulturni dnevi se danes začenjajo v občini Šentjur. Gre za sklop prireditev, s katerimi bodo letos še posebej obeležili Leto Josipa Ipavca 2021, ki ga je na predlog šentjurske občine Vlada RS razglasila na državni ravni. Na šentjurski občini poudarjajo, da so se organizatorji – poleg občine še knjižnica, glasbena šola, izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in lokalna društva – letos s slovesnimi dogodki še posebej potrudili, da bodo spomin na Josipa Ipavca v njegovem rojstnem kraju obudili ponosno in z vrhunskimi prireditvami.  

V 80. letu je umrl maestro mednarodnega slovesa in prejemnik srebrnega celjskega grba leta 2010 Anton Kolar. Novico o smrti so na družbenem omrežju Facebook sporočili njegovi svojci.

Na Velenjskem gradu je znova na ogled prenovljena stalna razstava Mastodonti, na kateri je poleg delov okostja dveh vrst fosilnih trobčarjev predstavljen časovni trak evolucije in poustvarjen prazgodovinski gozd z maketo mastodonta v naravni velikosti. Razstava predstavlja pomemben mejnik pri obnovi vsebin Muzeja Velenje.  

Gozdovi pokrivajo kar tri četrtine Zgornje Savinjske doline. Z gozdarstvom in lesarstvom je bil neposredno ali posredno v preteklosti povezan vsak prebivalec tega dela naše regije. Med domačini in strokovnimi ustanovami Zgornje Savinjske doline je zato dolga leta živela želja po zaščiti in predstavitvi tovrstne kulturne dediščine. Uresničila se jim je septembra 2001, ko je v gradu Vrbovec pod okriljem tamkajšnje občine kot javni zavod začel delovati muzej gozdarstva in lesarstva. Ta letos septembra praznuje natančno dvajset let.

Letošnji dobitnik pesniške nagrade Fanny Haussmann je pesnik Matjaž Pikalo. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je nagrado v sodelovanju s tamkajšnjo občino podelil v četrtek zvečer v Dvorcu Novo Celje.

Kljub temu, da čas prireditvam in druženju ni najbolj prijazen, so v Mladinskem centru Šmartno ob Paki uspeli ponovno sestaviti odličen in raznolik program letošnjega Poznopoletnega festivala. Ta že nekaj zadnjih let lepo popestri septembrske konce tedna in tako je tudi tokrat. Nocoj bodo nekoliko drugačen, bolj umirjen in »sedeč« festival zaključili rokerji Fed horses in Čedahuči.  

V parku Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje so dopoldne odprli razstavo fotografij dijakov prvega letnika programa Fotografski tehnik. Gre za nov program šole, ki ga je začela izvajati v letošnjem šolskem letu in za katerega je bilo med mladimi precej zanimanja.

  Ste v osnovni šoli kdaj segli po atlasu? Zasluga za to gre geografu in kartografu Blažu Kocenu, ki je bil na Ponikvi pri Šentjurju rojen pred dvesto leti. S svojim delom je spremenil pojem atlasa. Prej so to zbirko zemljevidov, strnjeno v knjigo, uporabljali le profesorji. Kocen je razmišljal, kako bi atlas prilagodil, da bi ga lahko uporabljali učenci. Nekaj let po njegovi smrti so atlasi v šolah postali obvezna literatura. Zavedni domačini s Ponikve že vrsto let s pomočjo prireditve Kocenova sobota širijo glas o tem pomembnem rojaku. Njihova dolgoletna prizadevanja so letos še posebej obrodila, saj so o možu, ki je v pol stoletja prehodil pot od kmečkega fanta do uglednega kartografa, spregovorili tudi na mednarodnem simpoziju na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.  

  Da mladi ne bi bili le pasivni opazovalci vsebin na spletu, ampak dejavni uporabniki, ki znajo kritično in na svoj način ustvariti zgodbo ali ovrednotiti zgodbo drugih, je namen projekta Mlado objektivno oko. Projekt so si zamislili v Knjižnici Šmarje pri Jelšah.  

»Ni treba hoditi daleč, da lahko človek pripravi zanimivo zgodbo. Samo drugače se je mora lotiti, vedeti mora stvari, ki jih ljudje ne vedo, in jih predstaviti na zanimiv način,« je ena od usmeritev delovanja priznanega slovenskega fotografa in filmskega ustvarjalca Mateja Vraniča, avtorja naravoslovnega dokumentarnega filma Divja Slovenija, ki v teh dneh navdušuje gledalce v slovenskih kinematografih. Že spomladi, ko je z ekipo sodelavcev prvič predstavil nastajajoči izdelek, je požel nemalo zanimanja in ob privlačnem najavnem kratkem filmu tudi nestrpno pričakovanje celotnega 83-minutnega dokumentarca.

  Mag. Milena Koren Božiček bo danes prejela Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo. Slovensko muzejsko društvo bo jubilejne 50. Valvasorjeve nagrade, priznanja in diplome podelilo v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju. Med prejemniki častnih Valvasorjevih priznanj so tudi direktorica izobraževalnega centra Štore Slavica Glavan, prof. dr. Jakob Lamut in vodstvo podjetja Štore Steel.