V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se mnogi Slovenci zaradi želje po lepšem življenju in boljšem zaslužku podali v tujino, zlasti v Nemčijo, ki je potrebovala delavce. Med njimi sta bila tudi Marjana Kos iz Škofje vasi, ki je pred tem delala v celjski tovarni Emo, in električar Viki Geršak iz Krškega. V Nemčiji sta se spoznala, se poročila in si ustvarila dom v manjšem mestu Balingen v bližini Tübingena. Rodili so se jima trije otroci, ki so danes pomembni ustvarjalci na področju kulture in umetnosti: najstarejši Nikolai ali Niki, kot ga kličejo, je cerkveni in džezovski glasbenik ter skladatelj, prav tako se z igranjem orgel v cerkvi in z vodenjem zborov ukvarja najmlajša Silvia, medtem ko je »sendvič otrok« Sascha Alexander znan in priljubljen televizijski ter filmski igralec, prejemnik številnih priznanj in nagrad. Lani je na primer prejel nagrado za najboljšega igralca v televizijski kriminalki.

V Gledališču Celje so v soboto na Velikem odru prvič v slovenskem prostoru uprizorili predstavo za otroke Robin Hood v priredbi Slobodana Obradovića po motivih romanov Henryja Gilberta, Alexandra Dumasa in Johna Finnmora.

Na gradu Lemberg pri Novi Cerkvi, je bila za soboto, 17. septembra, načrtovana srednjeveška prireditev, a bo zaradi napovedanega slabega vremena utrip srednjega veka na gradu mogoče doživeti predvidoma 2. oktobra. 

  Letos mineva 150 let od rojstva Jožeta Plečnika. Ta znamenit arhitekt je svojo sled pustil tudi v Šentjurju, saj na Ipavčevem vrtu še danes stoji vodnjak, ki je nastal po njegovi zamisli. Zato je šentjurska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti na ploščadi pred cerkvijo sv. Jurija pripravila razstavo z naslovom Plečnikovi vodnjaki. Do 3. oktobra si lahko obiskovalci na panojih ogledajo osem vodnjakov iz različnih krajev Slovenije, ki jim je skupen Plečnikov podpis.  

V Vovkovem mlinu v Lokovini je prvo septembrsko nedeljo kot tiste davne dni ječalo žito, v njegovi okolici pa se je trlo obiskovalcev, ki so uživali ob žuborenju potočka, spremljanju kulturnega programa in okušanju domačih dobrot. Dolino mlinov, kjer so nekdaj žito mleli številni mlini, si zadnje desetletje in pol z obujanjem mlinarske obrti prizadevajo oživiti Pungartnikovi, lastniki Vovkovega mlina.

Ekipa Hiše kulture Celje, Gregor Deleja, Miha Firšt, Nuša Komplet Peperko in Matija Kovač, je danes predstavila bogat program sezone 2022/23, poimenovan Refleksije. V novi sezoni bo HKC nadaljevala tradicijo kakovostnih in odmevnih glasbenih dogodkov, poskrbela bo za nekaj drugačnih gledaliških doživetij in za nekaj novosti za najmlajše. 

Znana je nova miss Slovenije. To je postala 23-letna študentka tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi Vida Milivojša iz Ljubljane. Njena prva spremljevalka je Hana Klaut iz Šempetra pri Gorici, medtem jo je druga spremljevalka Talita Sofija Komelj iz Ljubljane.

1. septembra je vodenje Gledališča Celje prevzel novi upravnik Miha Golob. Dolgoletna upravnica gledališča mag. Tina Kosi zapušča ustanovo, v kateri je preživela dvajset let, najprej kot dramaturginja, nato umetniška vodja in nazadnje upravnica gledališča. Ob odhodu je zapisala, da si je vsa leta prizadevala poslovno, finančno in umetniško stabilizirati gledališče in krepiti umetniški program.

Šestindvajseto Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta je na nocojšnji prireditvi na celjskem Starem gradu prejela Kristina Kočan za zbirko Selišča, ki je izšla pri založbi Litera. Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus je prejel Iztok Osojnik, nagrada mala Veronika za najboljšo dijaško pesem pa je letos pripadla Eli Potočnik.

Osrednja knjižnica Celje ima od 1. avgusta novo direktorico. To je Polonca Bajc Napret, ki je v tej ustanovi zaposlena že 22 let in je zadnja leta skrbela za odnose z javnostmi in prireditve. Delovanje knjižnice dobro pozna in se zaveda izzivov, ki jih prinaša čas informacijske tehnologije ter vsesplošne krize vrednot. Knjižnica mora zato po njenem mnenju nenehno iskati nove pristope, se posodabljati in bogatiti svojo ponudbo tudi z dogodki, ki niso neposredno povezani z branjem.

Prijetno vznemirjena že odšteva dneve, ko bo s predstavo Večno samska ponovno stopila na poletni oder Starega gradu v Celju. Še posebej rada ima domače občinstvo, saj pravi, da se Celjani in okoličani znajo nasmejati in dobro zabavati. Ko zabava druge, nekako polni sebe, saj prestreza veliko dobrodejnih odzivov od gledalcev. »Hvaležna sem. To je dragocena energija, s katero lahko pletem zamisli za nove ustvarjalne podvige,« poudarja Tina, ki prav zdaj »kuha« nekaj novega.

V nedeljo popoldne je bilo na prireditvenem prostoru v Braslovčah ponovno pestro. Združenje hmeljarjev Slovenije in Turistično društvo Braslovče so v sodelovanju s člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline zavrteli časovni stroj in prikazali, kako so naši dedki in babice nekoč pridelovali hmelj. Koncept povorke, ki ga v Braslovčah uporabljajo še danes, si je že pred leti zamislil hmeljarski starešina Janez Oset, ki tako kot vsi večji savinjski hmeljarji ni manjkal na etnološki prireditvi. Ta se je začela po trgu in se v drugi polovici popoldneva prevesila v veselico z Modrijani. Za hmeljarje je bila to zadnja sprostitev pred napornim obiranjem hmelja, ki se bo začelo kmalu. (Foto: TT) Kdo sta nov hmeljarski starešina in nova princesa, preberite v prispevku Hmeljarstvo jima je bilo položeno v zibelko. 

Ljubiteljski gledališčniki iz Andraža nad Polzelo so vnovič združili moči. Letošnje poletje so pod režijskim vodstvom Sonje Zajc pripravili komedijo Politika, bolezen moja. Njena premiera bo nocoj ob 20. uri na športnem igrišču v Andražu nad Polzelo. Repriza, katere se bo udeležil tudi avtor komedije Tone Partljič, bo nato sledila v soboto ob enaki uri. V primeru slabega vremena bosta uprizoritvi v bližnjem domu krajanov.

Ko sta ji starša v otroških letih kupila plastično harmoniko, niti slutila nista, da bo njuna hči Tjaša leta kasneje osvojila naslov absolutne svetovne prvakinje v diatonični harmoniki. Velenjčanka Tjaša Lesjak je na svoj talent sicer na tekmovanjih in nastopih opozarjala že nekaj časa, v sodelovanju z mentorjem Nejcem Pačnikom pa je tehniko igranja na diatonični harmoniki izpopolnila do te mere, da je na letošnjem svetovnem prvenstvu prepričljivo pometla s konkurenco. »Uspeh ne more izostati, saj v igranju neizmerno uživam,« poudarja simpatična dvajsetletnica.

Kdo bo letošnji Veronikin nagrajenec, bo znano 30. avgusta na prireditvi na Starem gradu. Nagrado podeljuje Mestna občina Celje od leta 1997 za najboljšo pesniško zbirko preteklega leta. Zadnja leta je organizator dogodka Hiša kulture Celje.

Od četrtka do sobote bo v lapidariju ob Savinji v Celju petič festival Izrekanja, ki bo tudi letos predstavil vrhunsko poezijo domačih in tujih avtorjev ter poskrbel za izbrano glasbeno ponudbo. Program sta na novinarski konfereci predstavila umetniški vodja festivala Kristian Koželj in pesnica Lara Gobec.

V Parižljah pri Braslovčah je prav poseben slikarski atelje. Tam zgoraj je. Na podstrešju, kjer vsak dan lovi ustvarjalne navdihe akademska slikarka in grafičarka Klavdija Zupanc. Pod svoja likovna dela se podpisuje z umetniškim imenom Ustvarjeno na podstrešju. Med pogovorom takoj začutiš njeno dobrodejno milino in pristnost. Sproščenost. Lahkotnost. Zato me ne preseneča, ko mi pove, da skozi svoje ustvarjanje pravzaprav spoznava sebe. Da teži k čistini in svobodi. In da si naposled vedno bolj upa biti to, kar je.

Francija Podbrežnika pozna veliko ljudi. Je izkušen moderator in glasbenik, pogosto se pojavlja na dogodkih in v javnosti. Ljudje mu radi prisluhnejo, saj izžareva veliko pozitivne energije in pristne iskrenosti. Ujeli smo ga med zaključevanjem scenarija za petkov občinski praznik v Solčavi, odkoder izvirajo njegove korenine. Na svoj rodni kraj je namreč še vedno močno navezan, čeprav že več kot dvajset let živi v Žalcu.

Velika barvna poslikava škarpe v Preboldu je končana. Približno 60 kvadratnih metrov velikega slikarskega projekta se je letos julija lotil mlad domači slikar Žiga Hriberšek, ki je do zdaj naredil že kar nekaj podobnih poslikav na gasilskih domovih in drugih stavbah.

  Danes ima skoraj vsaka kmetija stroje, traktorje, kombajne in druge najsodobnejše pripomočke. A kmetje so tudi včasih, ko so se lahko zanesli le na pridne roke in na vprežno živino, spretno obdelovali svoje površine in pridelali vse potrebno. Kako so stvarem stregli nekoč, so minulo soboto spoznali obiskovalci Muzeja na prostem Rogatec.