V razstavnih prostorih Galerije Kvartirne hiše je na ogled sklop likovnih del slikarja Dušana Fišerja (1962) s skupnim naslovom DEEP BLACK (globoka črna/globoka črnina). Likovnim delom, nastalih v zadnjih šestih letih (lahko bi jih označili kot dela v nastajanju), je skupno izhodišče avtorjeva globoka ustvarjalna kriza in zametki iskanja poti iz nje.
Uršula Skornšek je predstavnica mlajše generacije slovenskih akademskih slikark, ki se zvedavo in dosledno umešča v slovensko likovno sceno. Leta 1988 rojena Savinjčanka, ki prihaja iz Mozirja, je že od najstniških let ustvarjalno tesno povezana s sosednjo Šaleško dolino. Kot strokovna sodelavka že več let sodeluje s Festivalom Velenje, hkrati je dejavna članica Kulturno-umetniškega društva Koncentrat, ki združuje študente in mlade diplomirance s področja različnih kreativnih praks. Marca je v Mestni galeriji Šoštanj prvič na ogled postavila oba pola lastne ustvarjalnosti, izdelke slikarske in grafične tehnike in prav zaradi tega je razstavo naslovila Med dvema svetovoma. Kot je razkrila v pogovoru, pa likovna umetnost ni njena edina ljubezen. Navdušuje se namreč tudi nad arheologijo in umetnostno zgodovino.
V Gledališču Celje so se kljub skrajno strogim in neživljenjskim ukrepom, ki trenutno dovoljujejo uprizarjanje predstav za obiskovalce, odločili, da gledališče zanje tudi odprejo in omogočijo ogled predstav. Pa čeprav le za dva gledalca v dvorani. Kar po eni strani dokazuje, kako zelo si v celjskem poklicnem gledališkem ansamblu po toliko mesecih zaprtja gledališča za obiskovalce želijo igrati pred občinstvom. Po drugi strani pa želijo opozoriti na absurdnost takšnih ukrepov, ki so pravzaprav antipropaganda za gledališko umetnost.
Knjige imajo od nekdaj neverjetno moč povezovanja. Z njimi se po celem svetu povezujejo ljubitelji izbranih besed. Že pred časom so knjige spletle prav posebno vez, mrežo, med Barbaro Gradič Oset in Nušo Komplet Peperko. Obe sta ljubiteljski bralki, pravzaprav odvisnici od knjig. Da bi v svoje knjižne mreže ujeli še druge, sta lani poleti zasnovali posebne knjižne delavnice z naslovom Knjige v mreži. Na svetovni dan knjige, 23. aprila, so Knjige v mreži zaživele tudi v eni od celjskih izložb.
Le kdo ne pozna tragične ljubezenske zgodbe med Friderikom II. Celjskim in Veroniko Deseniško, ki se je končala tako, da so to znano celjsko grofico zaprli v grad Ojstrica in jo utopili v vodnjaku? Danes so od gradu, ki se je nahajal nad naseljem Loke pri Taboru, ostale zgolj ruševine, ki jih vedno bolj zarašča tamkajšnji gozd. A kljub vsemu Taborčanom pestro srednjeveško dogajanje v njihovi občini ne da miru. Domačinka Hani Zamuda se je pred dvema letoma, ko je prevzela vodenje turističnega društva, odločila, da bodo obudili tamkajšnje življenje pred nekaj stoletji. Bolj kot na čas življenja tega znanega ljubezenskega para so se osredotočili na kasnejše lastnike gradu in spodnjega dvorca Schrattenbache. Razlog je preprost. Hani se je kot velika ljubiteljica šivanja namreč zaljubila v bogate srednjeveške kostume.
Kakšen je bil znamenit pohorski pesnik Jurij Vodovnik v očeh slikarjev? Zreški Atelje MS ob 230-letnici Vodovnikovega rojstva razstavlja nekaj njegovih upodobitev. S tem se je pridružil vrsti letošnjih dejavnosti, ki bodo dodatno osvetlile delovanje pohorskega pesnika, tkalca in prijatelja ljudi. Da bi si lahko razstavo Vodovnikovih podob varno ogledalo čim več ljudi, je prva občasna razstava v novoodprti zreški slikarski galeriji postavljena kar v izložbi. Na ogled bo do 20. maja.
Z natečajem mala Veronika, ki so ga v sklopu projekta Veronikina nagrada organizirali v Hiši kulture Celje, so povabili k sodelovanju dijake vseh srednjih šol in predstavili njihov pesniški izraz širom Slovenije. Na natečaj je prispelo 29 pesmi, letos prvič tudi iz tujine, iz Evropske šole Luksemburg II. Zmagovalka male Veronike 2021 je pesem Nine Bohnec: Med najinimi dotiki.
V Galeriji sodobne umetnosti v Celju, ki deluje v okviru Zavoda Celeia Celje, so z današnjim odprtjem razstave likovnih Mitje Ficka, Lupi se nežno, tudi predali namenu prenovljene prostore galerije. Prenovo je zasnoval znani celjski arhitekt Nande Korpnik.
Kot deklica je občudovala mamino garderobo, si oblačila njene obleke, nosila njene visoke pete. Kasneje je z navdušenjem spremljala resničnostno oddajo, v kateri so izbirali ameriški top model. Čeprav jo je svet manekenstva mikal, za vstop vanj nekako ni zbrala poguma. To se je spremenilo, ko je opazila, da se je izbor za Miss Slovenije iz klasičnega lepotnega tekmovanja prelevil v projekt, kjer v ospredju nista le moda in videz deklet, ampak tudi to, kako se znajdejo na področjih podjetništva, marketinga, turizma in javnega nastopanja.
Občina Kozje, ki je pred dnevi praznovala občinski praznik, ima v svojem grbu zmaja. A prava kozjanska zver, ki je kraj rešila zmajeve strahovlade, je v resnici koza. Tako pravi legenda o nastanku imena Kozje. Zgodbo je ob tisočletnici prve omembe kraja na šaljiv način uprizorila Dramska skupina Kozji rog. Zanesenjaki, ki jim nastopanje ni tuje, so v občini obudili dramsko dejavnost in v petih letih delovanja ustvarili raznolike projekte. Odkar so epidemiološke razmere ohromile kulturno dogajanje v državi, skušajo člani skupine gledalcem zanimive vsebine približati s pomočjo spleta. In nestrpno čakajo na čas, ko bodo spet lahko nemoteno ustvarjali iz oči v oči.
Kadar gre za predstavitev ustvarjalnosti mladih, je težko reči, da je ta nenavadna, primerna času epidemije. Ustvarjalnost je le ena, tista, ki se izvije iz človeka, njegovih mentalnih in čustvenih stanj, tista, ki išče povezave z družbenimi parametri, bolj ali manj intimno skupnostjo, z dogajanjem tako v lastni okolici kot širše v svetu. Dijaki umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Celje – Center (GCC) tako v Likovnem salonu Celje in v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Celje (Zavod Celeia Celje) do 22. aprila predstavljajo del tistega brezmejnega ustvarjanja, ki bolj kot likovno formo postavlja v ospredje vsebino in nujnost izražanja. Istočasno je v Osrednji knjižnici Celje na ogled plakatna razstava Moj junak/My hero, ki je plod medgeneracijskega sodelovanja med Univerzo za tretje življenjsko obdobje Celje (U3ŽO) in GCC.
Režiserja Jaša Kocelija je savinjsko občinstvo spoznalo leta 2018, ko je pod okriljem Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec režiral opereto Hmeljska princesa. Tokrat se je v primerjavi z lahkotno komično glasbeno-gledališko predstavo s svojo umetniško ekipo lotil drugačnega gledališkega projekta. V začetku aprila je bila spletna premiera uprizoritve drame Preblizu – Ona in On v kokonu ljubezni in nasilja, v kateri sta glavni vlogi odigrala znana slovenska igralca Lea Mihevc in Domen Valič.
Danes, dan po koncu lockdowna, so svoja vrata za obiskovalce znova odprle kulturne ustanove. Tako tudi vse osrednje kulturne ustanove v Celju, razen Gledališča Celje in Mestnega kina Metropol, ki bosta morala počakati na nadaljnje sproščanje ukrepov.
Ob letošnjem vstopu v pomlad je v stavbi PTC Tržnica v Zrečah vrata odprla prva slikarska galerija, ki se imenuje Atelje MS. Njena ustanoviteljica in vodja je Valerija Motaln. Galerijo je zasnovala ob deseti obletnici smrti akademskega slikarja Marjana Skumavca. V njegov spomin bodo stalno razstavljena njegova dela.
V času velike noči velikokrat posežemo po košari, kamor položimo velikonočne jedi ali morda kakšno darilce za najmlajše. Pletarstvu je vse življenj predana Zdenka Pulko, ki že več kot deset let svoje rokodelsko znanje ljudem razdaja na delavnicah v Muzeju na prostem v Rogatcu in v tamkajšnjem rokodelskem centru.»Moji prsti so že malo okorni in delo je res težko, a dokler bom zmogla, bom pletla,« pravi. Prepletanje vrbovih šib, iz katerih spleta različne košare ali oplete steklenice, je zanjo hrana za dušo. A delo je zahtevno, zaradi česar gospa na pragu sedemdesetih let še ni našla svojega obrtniškega naslednika.
Ob vstopu v velikonočne praznike ponovno prihaja najtrše določilo, da so svete maše in obredi velikega tedna z udeležbo ljudstva do nadaljnjega odpovedani. Blagoslov velikonočnih jedil v cerkvah in kapelah ni dovoljen. Kot bi zaslišali strogi glas učitelja: »Ponovi vajo iz lanskega leta!«
Ponovno zaprtje kulturnih ustanov, ki je z zaustavitvijo javnega življenja do 11. aprila začelo veljati danes, je onemogočilo, da bi si lahko v teh prazničnih in predprazničnih dneh v razstavišču Knežji dvora ogledali zanimivo razstavo od Groba do groba. Pred kratkim so jo postavili v Pokrajinskem muzeju Celje, avtorja razstave pa sta kustosa muzeja, dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek, tudi avtorja odmevne knjige Municipium Claudium Celeia. Na prizorišču bo tako razstavo mogoče obiskati kasneje (po lockdownu), si jo je pa mogoče v privlačni in dodelani izvedbi ogledati na spletni strani pokrajinskega muzeja.
V Mlekarni Celeia so izbrali novo Mlečno kraljico Zelene doline Slovenije. Laskavi naziv za leto 2021 je osvojila 21-letna Ajda Podlesnik, ki prihaja z družinske kmetije v vasici Svibno pri Radečah. Kot je poudarila ob prevzemu krone, živimo v časih, kjer se bolj, kot kdaj koli prej zavedamo pomena lokalno pridelane hrane in prav tukaj vidi eno od ključnih sporočil svojega poslanstva.
Zadnje leto je od kulturnih ustvarjalcev zahtevalo nenehno prilagajanje razmeram. Čeprav s tresočimi koraki, so se na bolj digitalno pot pogumno podali tudi v Mestni galeriji Šoštanj, ki deluje pod okriljem šoštanjskega zavoda za kulturo. Mag. Milojka Bačovnik Komprej, ki zadnja leta bdi nad programom galerije, je s sodelavci zasnovala zanimiv in pester program. Tudi letos bodo skušali slediti lastni viziji in vsak mesec postaviti novo razstavo, pri čemer bodo v ospredju predvsem domači ustvarjalci.