Letošnji praznični december se za naju s fotografom ne bi mogel začeti bolje. Imela sva to čast, da sva Miklavža, Božička in dedka Mraza obiskala kar na njihovem domu visoko v Grčah nad jamo Pekel, od koder je prekrasen razgled nad celotno Spodnjo Savinjsko dolino. Amaterskega igralca Francija Uratnika sva ujela, ko je na podstrešju s kovčkov skrbno brisal prah in se pripravljal, da jih bo po približno letu dni ponovno odprl.

Pravi, da ne mine dan, da ne bi ustvarjal. »Odkar sem se pri treh letih naučil pisati in brati, sem kar naprej nekaj kracal. Pri šestih letih sem začel pisati pesmice in od takrat se nisem ustavil. Neka sila me žene, da moram pisati,« razlaga Matej Krajnc, avtor več kot šestdesetih pesniških zbirk, več kot tridesetih proznih del in več kot štiridesetih knjižnih prevodov, kjer je bil samostojni prevajalec ali soprevajalec. Do konca leta bo neverjetna zbirka njegovih kantavtorskih glasbenih del dosegla številko štiristo. Na vprašanje, ali želi priti v Guinnesssovo knjigo rekordov, odgovori: »Pravijo, da sem avtor z največ izdanimi ploščami. Ne vem, ali je to res, mogoče bom to kdaj preveril.« Že zdaj pa je jasno, da je veliko njegovih del, ki imajo običajno zelo nenavadne naslove, povezanih s Celjem, kjer je preživel otroštvo in mladost in ki se mu je globoko vtisnilo v srce.

3. decembra se spominjamo rojstva slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, slovenske kulturne ustanove pa na pobudo Ministrstva za kulturo že od leta 2000 vabijo na dneve odprtih vrat. V naši regiji bodo nekateri dogodki, posvečeni veselemu dnevu kulture, tudi v soboto.  

Člani Etnološkega društva Sedraž bodo okolico cerkve v središču kraja tudi letos spremenili v idilično božično vasico, kjer bodo obiskovalce znova pozdravili sveta družina, pisana živalska druščina, sveti trije kralji ter tisoče lučk. Na postavitev znamenitih jaslic se krajani že vneto pripravljajo.

 Grobelno je mali kraj na meji med občinama Šentjur in Šmarje pri Jelšah, med drugim poznan po vozlišču železniških povezav in po prometnih oznakah, ki spominjajo na smerokaze kakšnih prestolnic. Po zaslugi Gregorja Počivalška pa tamkajšnji dom krajanov postaja vse bolj poznano koncertno prizorišče, kjer lahko poslušalci glasbo začutijo v klubskem vzdušju. Mali oder v malem kraju že 13 let gosti tudi festival, namenjen kantavtorski glasbi. Pod njegovim okriljem je doslej nastopilo približno 65 kantavtorjev iz desetih držav.  

V programu Pravljičnega Celja je letos napovedanih več kot 60 dogodkov, med njimi več novih. Po slavnostnem prižigu prazničnih luči v mestu, to bo 2. decembra ob 17. uri, bo vsak dan sledilo dogajanje na raznih prizoriščih. Program, ki so ga danes predstavili, so pripravili v Zavodu Celeia Celje v sodelovanju s partnerji in ob podpori Mestne občine Celje.  

Koncert pihalnega orkestra, sestavljenega iz nekdanjih dijakov celjske glasbene šole, je zaznamoval sinočnjo prireditev v Narodnem domu, posvečeno 30-letnici srednješolskega glasbenega izobraževanja v Celju.

V tem tednu splošnih knjižnic se v njih vrstijo različni dogodki, s katerimi knjižničarji sporočajo uporabnikom, da so to ustanove, ki nudijo ključ do širokih obzorij. Tudi v Osrednji knjižnici Celje so pripravili dogodke za vse generacije.

»Sodelovanje v folklorni skupini je način življenja, saj zahteva redno dvakrattedensko udeležbo na vajah, ob čemer si je treba vzeti še čas za nastope,« pravi Vera Orešnik, ki zadnja leta predseduje Celjski folklorni skupini (CFS). Zato pridobivanje novih članov ni povsem preprosto, a tisti, ki vztrajajo, počnejo to z veliko zavzetostjo. Nocoj ob 19. uri bodo v Celjskem domu združili moči tako sedanji kot nekdanji člani CFS in šestdeset nastopajočih bo zaplesalo v počastitev 50-letnice skupine.

V Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje je od sinoči na ogled razstava likovnih del slikarja, grafika in vedutista Avgusta Friderika Seebacherja, ki se je leta 1887 rodil in deloval v Celju, kjer je leta 1940 tudi umrl. 

V Zgodovinskem arhivu Celje so danes predstavili obsežen prevod šolske kronike I. gimnazije v Celju. Delo povzema enega od dragocenih virov, ki ga hrani arhiv, in sicer šolsko kroniko ene od najstarejših gimnazij v Sloveniji. Na predstavitvi so sodelovali dr. Aleksander Žižek, urednik in eden od prevajalcev, dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju in dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje.

Do 10. decembra bo v Galeriji Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah na ogled razstava del akademskega slikarja in grafika Staneta Jagodiča. Ustvarjalec ob svojem 80. jubileju na razstavi z naslovom Nazaj v mladostni kraj prvič predstavlja kataloge, plakate in vabila, ki jih je med letoma 1982 in 2002 oblikoval za različne dogodke v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini in Celju.  

Jubilejna 30. Novačanova srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin, ki jih pripravlja Gledališče Zarja Celje, so se sinoči končala. Nagrado tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva je prejela Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša v izvedbi Kulturnega društva Loški oder. Nagrado je prevzel režiser Dejan Spasić.

Zavod Celeia Celje je danes prvič pripravil celodnevno enološko-gastronomsko dogajanje v središču mesta, posvečeno Martinovi soboti.  

V Celju se bo te dni  prvič odvijal festival Drugajanje. Gre za kratek festival sodobne umetnosti, ki ga zavod Bunker organizira že 22. leto, v Celju pa je organizacijo prevzela Hiša kulture.

Do konca meseca bo v Galeriji Božena v Pelikanovi hiši v Celju na ogled 53. slovenska pregledna fotografska razstava. Gostitelj sinočnje slovesne razglasitve rezultatov, ki je bila letos v Celjskem domu, in odprtja razstave je bil  Digitalni foto klub Celje, pokrovitelj dogodka pa je vsako leto Fotografska zveza Slovenije.  

Potem ko je celjski slikar Tomaž Milač lani poslikal steno na Muzejskem trgu in z njo požel nemalo pohval in občudovanja mimoidočih, se je tokrat lotil še stene v bližnjem atriju Gosposke ulice.

»Ko te Alma enkrat zagrabi, te ne izpusti,« je v intervjuju za Novi tednik spomladi dejala Jerneja Jezernik, letošnja prejemnica literarne nagrade mira, ki jo podeljuje ženski odbor slovenskega združenja pisateljev, pesnikov in publicistov Pen. Komisijo je prepričala s svojim predanim dolgoletnim raziskovanjem dela in življenja Alme M. Karlin.

Laščanka, 25-letna Urška Sikovšek, je glasbenica – je profesorica na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, vodja Mešanega pevskega zbora Šentrupert in vodja ter dirigentka znanega celjskega orkestra Lucky & the Pipes. Čeprav je svojo glasbeno pot snovala sama, ji je dirigiranje orkestru, katerega članica je bila že v srednji šoli, nepričakovano padlo v roke z vsemi avtorskimi notnimi zapisi aranžmajev v trenutku, ko je znan Celjan, dirigent Srečko Cizelj nenadoma preminul in ji zapustil svojo glasbeno zapuščino. Pri komaj 19 letih je stopila v čevlje glasbenega velikana, mentorja in prijatelja.