Naša pesem, Srna z ulice, Mimi in Jani, Slavija … To je le nekaj legendarnih skladb zasedbe Barni Band iz Rogaške Slatine. Skupina, ki je od leta 1999 nanizala tri albume, leta 2013 pa je prenehala delovati, se je letos vrnila na koncertne odre, med drugim je nastopila na Grobelnofestu in na slatinskem festivalu Fertik. Njen ustanovitelj Aleš Boroš Barni skuša z vsako skladbo povedati zgodbo. Svoje verze, ki so uglasbeni že izšli na nosilcih zvoka, sedaj predstavlja še v pesniški zbirki Jutro pojutrišnjem. Kot pravi, želi, da ljudje tudi tako spoznajo njegovo »muziko«.  

Sonce nosi v sebi. To sem opazila že v gimnazijskih letih, ko je z različnimi talenti opozorila nase. In ni me presenetilo, da jo je njena karizma zapeljala na prireditvene odre, pred televizijske kamere in radijske mikrofone, prve izkušnje je nabirala na Radiu Celje. Svoje bogato znanje Betka Šuhel Mikolič, Štajerka v Ljubljani, zdaj posreduje drugim kot mentorica javnega nastopanja, je tudi strokovnjakinja za odnose z javnostmi. Njeni urniki so natrpani z obveznostmi, a si zna vzeti čas zase. Tišina in mir ji vedno bolj prijata, zato prebujanje novega dne pogosto doživi na Šmarni gori. »V tisti uri na polno živim samo zase. Tja gor grem po vedrino. Pognat srce v višje obrate.«

Pravi koktajl talentov pooseblja Velenjčan, ki že več let živi v Ljubljani. »Pravzaprav sem se bil na neki točki v življenju po opravljenem doktoratu iz etnologije in kulturne antropologije prisiljen vprašati, kaj bi še lahko počel. Zbral sem dovolj poguma, da sem se z akademske sfere spustil v svet muzikalov in kasneje še v medije, saj se preizkušam pri delu radijskega in televizijskega napovedovalca, novinarja, scenarista, pisatelja, glasbenika,« pravi dr. Ambrož Kvartič, ki je lani nase opozoril tudi s knjigo Od imena do spomina. V njej je strnil rituale, šege in navade na življenjski poti človeka od rojstva do smrti.

Brezčasni Bolero sta v dvorani Zetra na drsalkah odplesala Angleža Jayne Torvill in Christopher Dean. »Njuna« dvorana je bila uničena že čez dobrih osem let. Tudi zdaj že pokojni ameriški filmski igralec Kirk Douglas je kmalu pozabil, da je moral za večerjo v restavraciji na Baščaršiji namesto 40 plačati 400 dolarjev. Ljubljenec vseh nas v tistem času Bojan Križaj se je žal zapletel pri slavnostni olimpijski zaobljubi med otvoritvijo iger na stadionu Koševo, a tudi tega se le redko kdo spomni.

Ko je bil Samo Jezovšek otrok, je želel igrati na velikih koncertih pred večtisočglavo množico. To je bila tudi spodbuda med vajo klavirja. »Takrat sem očetu za božič kupil DVD s posnetkom koncerta skupine Šank rock in se spomnim, da sem mu rekel, da želim s podobno zasedbo nekoč igrati.« Danes je  član prav te zasedbe. Pravi, da so se mu s tem uresničile sanje. Klaviaturist sicer ne igra le z velenjskimi rokerji, ampak sodeluje tudi z drugimi zasedbami, med njimi najpogosteje s skupino Petsto metrov in z Mojstri z Markom Vozljem. Slišali smo ga lahko igrati tudi z Nušo Derenda, Janom Plestenjakom, Erosi, s Heleno Blagne, Kvatropirci in z mnogimi drugimi, tudi s tujci.

Kulturno društvo Anton Tanc iz Marija Gradca pri Laškem obeležuje 45 let delovanja. Obletnico bodo Tanci obeležili z jutrišnjim (sobotnim) jubilejnim koncertom v Kulturnem centru Laško. Na njem se bodo predstavili tudi nekdanji člani društva, otroška folklorna skupina OŠ Primoža Trubarja Laško – podružnične šole Debro ter skupina Vodomke.

Največji slovenski Après ski se bo odvil v centru Kranjske Gore, na prireditveni ploščadi pred Hotelom Kompas, v soboto, 9. marca 2024.

 V sklopu novega Plesnega cikla, ki je v okviru Zavoda Celeia Celje zaživel to sezono, si bo mogoče od petka do nedelje ogledati tri zanimive plesne predstave s skupnim naslovom Plesno po Prešernu. Kuratorka Plesnega cikla je Mojca Majcen.  

Na slovenski kulturi praznik bodo muzeji, galerije, knjižnica in druge kulturne ustanove v Celju ponovno omogočili prost vstop obiskovalcem ter oglede razstav in zbirk. Ponekod bodo pripravili posebne programe v počastitev praznika. Nekatere razstave si bo mogoče ogledati pod strokovnim vodstvom.

Sinočnja celjska slovesnost pred praznikom kulture v Narodnem domu je bila tudi letos v znamenju prejemnikov priznanja celjske zvezde. Prejeli so ga dramski igralec Bojan Umek, pisateljica in pesnica Katja Gorečan ter arhivist v Zgodovinskem arhivu Celje dr. Bojan Himmelreich. Edinstven preplet glasbe, plesa in gledališke uprizoritve pesmi v prozi Dušana Jovanovića je zasnoval režiser Luka Marcen.

Čas Kurentovanja je čas, ki na Ptuj privabi množice ljubiteljev ljudskega pustnega izročila, ki nikjer drugje ne živi tako pristno in iskreno kot prav v najstarejšem slovenskem mestu. Od kurentovega skoka dalje, ko se začne veselo pustno dogajanje, je na vsakem koraku moč srečati maske, ki širijo veselje, prijateljstvo in dobre želje. Pustno izročilo na širšem ptujskem območju za svoje vzamejo že najmlajši in postanejo kurenti, hudički, pokači in drugi tradicionalni liki, ki se od staršev že od zgodnjega otroštva učijo spoštovanja in negovanja te izjemne tradicije.

Zanimiva plesno-gledališka predstava se v Celju obeta na predvečer kulturnega praznika, v sredo, 7. februarja, ob 19. uri v prostoru začasne rabe na Glavnem trgu 8. Po premieri bodo predstave še 8., 10., 17. in 21. februarja, 5., 10., 11., 15., 21. in 29. marca.

Ko so se njeni vrstniki morda še »lovili z vejicami«, je Maja Ravnikar Zabukovšek že pisala svoj prvi roman. Tako je bilo pred dnevi mogoče slišati na literarnem večeru, ki ga je Knjižnica Šentjur posvetila tej mladi avtorici. V najstniških letih je nanjo močno vplivala serija knjig o Harryju Potterju. V obdobju osnovne šole si je med policami s knjigami izposodila toliko del, da knjižničarji niso mogli verjeti, da jih lahko prebere. Strastna ljubiteljica literature, ki vsebino med platnicami osvaja tudi v italijanskem, španskem in češkem jeziku, je lani končala študij splošne medicine. Založba Primus je v istem letu izdala tudi njen distopični roman Vezi.  

  Nocoj ob 19. uri bodo v Galeriji sodobne umetnosti Celje odprli prvo večjo samostojno razstavo japonske umetnice Keiko Miyazaki, prejemnice več mednarodnih nagrad, ki že vrsto let živi in ustvarja v Celju. Razstava V hudičevi luknji je predvsem zrcalo sveta, v katerem živimo. Na ogled bo do 28. aprila.  

Ptuj pozimi postane največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine na prostem. Mesto zavzamejo številne maske, tradicionalne in karnevalske, ulice zaživijo v posebnem vzdušju – prijateljstvu, glasbi, povorkah in obujanju ljudskih običajev.

Karnevalsko dvorano bo zavzelo tradicionalno otroško rajanje. Kurentovanje je osrednji pomladni kulturno-etnografski festival nacionalnega pomena, edinstveno in najbogatejše mednarodno pustovanje v Sloveniji. V pustnem času bogato dediščino Ptuja z okolico, ki je zakoreninjena v poganski mistiki kurenta in preostalih etnografskih likov, dopolnjujejo atraktivne znamenitosti in ponudba regije, sodobna kulinarika ter vrhunski izbor vin.

Ptujsko Kurentovanje več kot pol stoletja utrjuje izjemno barvito in bogato tradicijo pustnih likov in letošnje, 64. Kurentovanje bo ponovno praznik izjemne etnološke dediščine pustnih tradicij s celega sveta. Na ptujskih ulicah in trgih vam bodo ob večerih delali družbo številni tradicionalni pustni liki.

Znani so prejemniki najvišjih celjskih priznanj s področja kulture. Igralec Bojan Umek bo prejel priznanje celjske zvezde za življenjsko delo, za dosežke na področju kulture v preteklih dveh letih pa bosta nagrajena dr. Bojan Himmelreich, arhivist v Zgodovinskem arhivu Celje, in Katja Gorečan, pesnica, pisateljica, literarna komparativistka in magistrica dramaturgije ter scenskih umetnosti.