Časi, ko je bilo dovolj, da so kmetje znali kmetovati, so očitno že zdavnaj mimo. Trg in razmere na njem so jih preoblikovali v prave poslovneže. V veliko primerih velikosti njihovih naložb presegajo investicije okoliških podjetnikov. Če slovenski kmetje želijo ohraniti konkurenčnost, so posodobitve kmetijske infrastrukture nujne, a zanje je kot tudi na vseh ostalih področjih treba imeti dovolj poguma, iznajdljivosti in znanja. Pri tem so jim v oporo Kmetijsko-gozdarski zavod Celje in njegovi kmetijski svetovalci. Med njimi jeMarjana Avberšek, ki pravi, da so pri posodabljanju kmetijske infrastrukture velika priložnost evropska sredstva. A ta ne prinesejo zgolj dela zagonskega kapitala, s katerim so posodobitve mogoče, temveč tudi odgovornost, da kmet nadaljuje dejavnost, s katero upraviči pridobljen evropski denar. Le tako bo lahko Slovenija še naprej stopala po poti samooskrbe.

Občina Laško se je v zadnjih desetih letih usmerila v novo strategijo razvoja. Laško se je iz čistega pivovarskega mesta prelevilo v turistično destinacijo z ljudmi, ki razmišljajo v smeri turističnega razvoja in ki so prijazni do turistov, pravi župan Franc Zdolšek. Ob tem je prepričan, da bosta tudi storitvena dejavnost in predelovalna industrija še naprej prispevali k razvoju občine Laško.    

Prefinjene in spoštljive ter začinjene s pravšnjo mero sproščenosti … Tako bi lahko kratko in jedrnato opisali letošnje uniforme naših predstavnikov v slovenskem paviljonu na Expu, največji svetovni razstavi, na kateri države predstavljajo svoje dosežke mednarodni javnosti. Letos je komisijo s svojimi predlogi za uradne uniforme najbolj prepričala mlada, sicer že uveljavljena mozirska modna oblikovalka Martina Marolt, ki z mamo Urško od leta 2013 ustvarja pod blagovno znamko Martise.

V Mestni občini Velenje so pred dnevi začudeni in razočarani ugotovili, da je vlada na spletni strani med gradivi v obravnavi objavila besedilo dolgo pričakovane in napovedovane nacionalne strategije za izstop iz premoga, v kateri ni ne duha ne sluha o dopolnitvah, ki so jih z najvišjimi predstavniki vlade dorekli ob septembrskem vladnem obisku Savinjska regije. V Velenju se tako sprašujejo, ali besede predsednika vlade in ministra še kaj veljajo.  

Celjski policisti so sinoči malo po 21. uri na avtocestnem počivališču Lopata ustavili 58-letnega slovenskega voznika osebnega avtomobila znamke Audi Q5. V postopku so ugotovili, da je med vožnjo po avtocesti občutno prekoračil hitrost, in to dvakrat. 

Primer zanemarjenega konja Maxi Liona, katerega zgodba je dodobra pretresla celotno Slovenijo, je zagotovo dokaz, da človeška okrutnost ne pozna meja. Lastnik ga je močno shiranega in izčrpanega ter bolnega pripeljal v Društvo za zaščito konj v Orovi vasi, kjer so prostovoljci dali vse od sebe, da bi ga rešili in mu omogočili konja dostojno življenje. Na žalost se je izkazalo, da je njegovo stanje tako kritično, da so bila vsa njihova prizadevanja zaman. Medtem ko so čakali na veterinarja, da bi ga uspaval, se je Maxi Lion z globokim vzdihom poslovil sam. Njegovo srce očitno ni zdržalo, so sporočili iz društva.

Čeprav so med ljudmi že nekaj časa krožile govorice o tem, da si je brez večjih težav mogoče priskrbeti lažno potrdilo o testiranju in tudi o cepljenju, se je do nedavnega to vendarle zdelo malo verjetno. Nato pa je iz Žalca prišla uradna novica, da sta dva zaposlena v tamkajšnjem zdravstvenem domu izdajala lažna potrdila o cepljenju proti covidu-19, za kar naj bi bilo treba po neuradnih informacijah odšteti tudi do 500 evrov. Kako je to sploh mogoče in kakšna kazen ju čaka? Več kot očitno je to kaplja v morje, saj z vseh strani prejemamo informacije, kako z lahkoto je zaobiti pravila s tega področja. Toda, zakaj se toliko ljudi odloči za iskanje obvodov PCT-pravil? Kaj človeka napelje na to, da je pripravljen tvegati lastno zdravje in tudi visoke kazni? Socialni psiholog Matej Černigoj meni, da je izvirni greh, da odgovorni v Sloveniji z ljudmi ne komunicirajo primerno. Psiholog in psihoterapevt Robert Oravecz pa pravi, da gre pri poneverbi potrdil o testiranju in cepljenju za zelo zapleten in celosten problem. Ponavadi je namreč tako, da če je kaj mogoče kršiti, bodo ljudje to tudi kršili. V kolikšni meri, je odvisno predvsem od nadzora oziroma tveganja, ali bo določena kršitev tudi odkrita in kaznovana.    

Občina Mozirje je znana po urejenih krožiščih, v katerih stojijo različne skulpture, ki odsevajo značilnosti območja, zato morda niti ne preseneča, da je pri zadnji tovrstni pridobitvi stopila še korak naprej in k sodelovanju povabila še preostale občine Zgornje Savinjske doline. V pravkar zgrajenem krožišču ob vznožju Gorenjskega klanca so svoje mesto našli kamniti mozaiki z občinskimi grbi vseh sedmih zgornjesavinjskih občin, ki obiskovalce simbolično opominjajo, da se na tem mestu Savinjska dolina preveša v svoj zgornji del, torej Zgornjo Savinjsko dolino.

  Ali veste, kako je nastal kraj Šmarje pri Jelšah? Nekoč sta na to območje prišla velikana, ki sta si podajala kladivo in se obmetavala z blatom. Tako so nastali griči sv. Rok, sv. Miklavž, sv. Barbara in sv. Tomaž. Zanimivost iz rokava mimogrede strese etnologinja in kulturna antropologinja Janja Sivec, ki zna različne naravne in kulturne posebnosti kraja prikazati s pomočjo ljudskih ali resničnih zgodb. S sprehodi, ki jih pripravlja s somišljeniki iz društva Legende, opozarja, da pravljice ne živijo le v knjigah, ampak so zapisane tudi na vrhu hribov, v krošnjah dreves in celo na dnu globeli.  

  Plesni center TBA je pred dnevi v Ipavčevem kulturnem centru predstavil sodobno izvedbo plesne predstavo na glasbo baleta Možiček, ki ga je napisal skladatelj in zdravnik Josip Ipavec.  

  Tudi celjski gostinci se tako kot večina njihovih stanovskih kolegov po Sloveniji soočajo z velikimi težavami, v katere so jih zaradi več kot osemmesečne prepovedi delovanja pahnili ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa. »Gostinci smo največje žrtve epidemije in z njo povezanih ukrepov. Od države zato zahtevamo, da prisluhne našim predlogom in nam čim prej pomaga,« je na srečanju, ki ga je pripravila Obrtno-podjetniška zbornica Celje, poudaril predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar. Srečanja sta se poleg gostincev udeležila tudi direktor zbornice Danijel Lamperger in ravnatelj celjske srednje šole za gostinstvo in turizem Iztok Leskovar. Eden večjih problemov gostincev je namreč tudi pomanjkanje kadrov.  

  Podčetrtek je bogatejši še za eno vsebino. Družina Ježovnik iz Olimja je namenu predala Proizvodno-turistični center (PTC). Obiskovalci si lahko odslej na enem mestu ogledajo, kako nastajajo izdelki, značilni za domačijo Jelenov greben. Poskusijo lahko marsikatero dobroto in izdelke kupijo za s sabo. Sodoben center je nastal v želji razbremeniti domačijo, poznano po jelenih, ki jo letno obišče približno 140 tisoč obiskovalcev. Vse pa ni šlo povsem gladko. Ko je bila stavba že pod streho, so jo obilne padavine na enem od delov poškodovale. Odpravljanje posledic je terjalo veliko truda in denarja.  

  Grobelno v občini Šentjur bo danes v znamenju enodnevnega mednarodnega kantavtorskega festivala z naslovom Mladi avtor kant (MAK). Enajsta izdaja festivala, ki je tokrat prvič prejel podporo kulturnega ministrstva, bo na oder tamkajšnjega doma krajanov pripeljala šest izvajalcev iz treh držav.  

Mestna občina Celje je pred dnevom spomina na mrtve pripravila spominski komemoraciji v Starem piskru in na Golovcu, se poklonila spominu na pokojne častne meščane ter položila venec v Spominskem parku Teharje.

Ob dnevu spomina na mrtve bo na mestnem pokopališču v Celju in na pokopališču na Teharjah v nedeljo in ponedeljek veljal poseben prometni režim. Začasna sprememba prometne ureditve bo oba dneva trajala od 7. do 17. ure. V tem času bo na tem območju tudi spremenjen način parkiranja, zagotovljene bodo izredne vožnje javnega mestnega prometa – Celebusa.

Bliža se dan množičnega obiska pokopališč. V Katoliški cerkvi je 1. november zapovedani praznik vseh svetih. Cerkev ima na načine pogrebov svoj pogled, vendar se želje ljudi in svojcev pokojnikov od takšnega pogleda včasih močno razlikujejo. Zato se vedno znova rojevajo novi načini pogrebih svečanosti. Preverili smo, kakšne so smernice pri tem. In tudi, kako se spreminja miselnost ljudi na tem področju. Razburkano zadnje leto je dodobra pomešalo tudi želje in odnose do pokopališč. Medtem ko nekateri vztrajajo pri klasičnem pokopu, nekateri pepel v spomin na svojca shranijo v diamantu. Preverili smo tudi, kakšna so navodila za pogrebne službe, če nekdo umre s covidom-19, in izvedeli, da poklic pogrebnika ni več takšen, kot je bil pred desetletji. Pogrebnik je zdaj tudi psiholog, saj so stiske ljudi večje in svojci pokojnih pogosto pogrešajo samo iskren pogovor. (SIMONA ŠOLINIČ)    

  Pri Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur so namenu predali učilnico na prostem. Slednja je zasnovana tako, da omogoča tudi izvajanje določenih manjših prireditev. Ob učilnico je sedaj umeščen tudi spomenik Franju Malgaju in žrtvam narodnoosvobodilnega boja. Slednji je bil iz ploščadi pred šolo umaknjen, saj izvajalec tam gradi krožišče in podhod za pešce.  

V izboru najboljših najhitreje rastočih podjetjih, ki ga pripravlja časopis Dnevnik, je naziv srebrna gazela osvojilo šmarsko podjetje Pišek - Vitli Krpan. Družinsko podjetje, ki razvija in proizvaja gozdarske vitle, po besedah komisije s svojimi rezultati dokazuje, da se trajnostni pristop na vseh področjih delovanja obrestuje na dolgi rok. Letno podjetje ustvarja 34,4 milijona evrov prihodkov, registriranih ima 26 patentov. Spomnimo, da je ustanovitelj in lastnik podjetja Franc Pišek letos postal častni občan občine Šmarje pri Jelšah. V nadaljevanju objavljamo njegov portret, ki smo ga v Novem tedniku objavili letos junija.

Dobro in prav bi bilo, da bi varčeval vsak, predvsem zato, da bi se zaščitili pred morebitnimi nepredvidenimi dogodki, ki nam lahko hitro izpraznijo denarnico in povzročijo finančni stres. Najpomembneje je, pravi finančna mentorica mag. Ana Vezovišek, da si posameznik ali družina najprej nastavita finančno ogledalo in pogumno naredita prve korake. Kako bo posameznik pri varčevanju uspešen, je veliko odvisno predvsem od samodiscipline. Metod varčevanja je veliko, a prav nobena ni učinkovita, če se za varčevanje ne odločimo resno.  

  Podjetje Pinocchio iz Celja, ki je bolj znano po svoji blagovni znamki Kaleido, je lansko koronsko leto dobro izkoristilo. Tržno nišo je našlo v izdelovanju antiepidemičnih setov, vendar ne takšnih vsakdanjih, ki smo jih srečevali na vsakem koraku. Odločilo se je namreč, da bo tudi pri tovrstnih izdelkih ostalo zvesto svojim načelom, to je kreativnosti in varovanju narave. Nastala je ponudba z več kot sedemdesetimi izdelki. Nekateri so tudi v pariškem muzeju Louvre, s katerim celjski kreativci s svojimi inovativnimi rešitvami pri oblikovanju embalaže iz okolju prijaznih materialov sodelujejo že nekaj časa. Lani je Pinocchio prihodke od prodaje povečal za 40 odstotkov, letošnji rezultati bodo po napovedih direktorja in lastnika Boža Bašiča najboljši v zgodovini podjetja.