Ko telefoni zvonijo v prazno Da je do osebnega zdravnika v času, ko delovanje na vseh področjih narekuje koronavirus, težko priti, je že nekaj časa jasno. Vedno slabša je tudi dostopnost pediatrov. V zadnjih dneh so javno o težavah spregovorili starši iz Velenja. Kot pravijo, so zaradi neodzivnosti »hišnih« pediatrov prisiljeni otroke tudi ob manjših zdravstvenih težavah voziti na urgenco v Celje. Če jim že uspe z izbranim pediatrom navezati stik, ta otroke večinoma zdravi na daljavo.  

S težavo, da pacienti ostajajo brez osebnih zdravnikov, saj imajo vsi zaposleni družinski zdravniki izpolnjene kvote, so se v zadnjem času srečevali tudi v Zdravstvenem domu Laško. Zdaj pa je iz Laškega prišla novica, da bo z novembrom začel delo zdravnik družinske medicine, ki bo sprejemal paciente brez izbranega zdravnika.

Kako hitro se lahko človeku življenje obrne na glavo, je lani decembra spoznala Jerneja Štarkel iz Galicije. Le štirinajst dni po tem, ko je dopolnila osemnajst let, je po telesu začutila neznosne bolečine, ki so se stopnjevale do te mere, da ni mogla niti več sama hoditi. V približno dnevu je postala hroma od trebuha navzdol. Po več mesecih bivanja v ljubljanski bolnišnici in po mesecu v Soči se ji je stanje toliko izboljšalo, da se je lahko na invalidskem vozičku vrnila domov. Zdravniki pravijo, da ni veliko upanja, da bo še hodila, a njena družina se ne želi kar tako predati. Stroške fizioterapije mora kriti sama, kje so še vsi drugi izdatki, povezani z zdravljenjem in s prilagoditvijo družinske hiše. Jerneja je zato hvaležna za vsako pomoč, s katero bo njeno življenje vsaj za odtenek bolj podobno tistemu, ki ga je bila vajena pred izbruhom te zahrbtne redke nevrološke bolezni, ki jo medicina imenuje tranzverzni mielitis.

Slovenijo sta dosegla vulkanski prah in žveplov dioksid (SO2) iz vulkana na španskem otoku La Palma. Civilna zaščita mestne občine Celje zato v naslednjih dneh priporoča izogibanje športnim aktivnostim na prostem.

Društvo SOS-telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja v Celju išče prostovoljke. K sodelovanju vabi ženske, stare vsaj 18 let, ki jih zanima svetovalno delo z žrtvami nasilja.  

»V Splošni bolnišnici Celje obžalujemo zaplet pri zdravstveni obravnavi otroka, ki so ga starši zaradi poškodbe v petek, 8. oktobra, pripeljali v Urgentni center Celje. Zaradi nastalega časovnega zamika ob sprejemu otroka smo se odločili za interni strokovni nadzor obravnave. Kot je znano, je deček z opeklinami noge moral pred urgenco čakati 40 minut na rezultat testa na novi koronavirus. Test so opravili zaradi sočasnega respiratornega infekta.

Splošna bolnišnica Celje je danes prejela prav posebno donacijo, sodobno napravo, s katero bodo zdravniki zdravili novorojenčke z zlatenico. Donacijo je bolnišnica prejela v sklopu dobrodelnega projekta s strani družbe T-2 ter v sodelovanju z društvom Slojenčki. Napravo bo prejelo še 6 slovenskih porodnišnic. (SŠol)

Nocoj se bo v zeleno barvo obarval Stari grad Celje. Gre za osveščanje ob svetovnem dnevu cerebralne paralize. (SŠol)  

Stari grad Celje bo od danes do 15. oktobra znova obarvan rožnato. Mestna občina Celje se na ta način že tradicionalno pridružuje obeleževanju rožnatega oktobra, mednarodnega meseca osveščanja o raku dojk, ter podpira prizadevanja Združenja Europa Donna Slovenija, ki v tem mesecu pripravlja številne aktivnosti in dogodke, s katerimi osvešča slovensko javnost o raku dojk, opozarja na pomen zdravega načina življenja in zgodnjega odkrivanja bolezni.

V Zdravstvenem domu Žalec v teh dneh opažajo izjemno povečano povpraševanje po cepljenju proti covid-19. Cepljenje za naročene je vsak dan v prostorih žalskega zdravstvenega doma in vranske zdravstvene postaje, medtem ko je množično cepljenje za nenaročene v Doma II. slovenskega tabora v Žalcu.

Opozorila zdravnikov ortopedov v Splošni bolnišnici Celje pred ponovnim zmanjševanjem ortopedske dejavnosti, so očitno le obrodila nekaj sadov. Kot je povedal predstojnik oddelka za ortopedijo in športne poškodbe Marko Mihelak, so ortopedi v celjski bolnišnici postali nekoliko bolj enakovreden sogovornik vodstva bolnišnice.

»Takšen ukrep za današnji čas ni več primeren. Ljudi moramo prepričati, da se bodo zavestno odločili za to. To je samo eno od cepljenj, ob gripi in drugih,« odgovarja epidemiolog Ivan Eržen in nekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) na vprašanje v intervjuju za časopis Novice Svet24, ali podpira obvezno cepljenje proti covidu-19. Eržen, ki sicer izhaja iz našega območja, je NIJZ vodil med letoma 2013 in 2018, kratek čas pa tudi med lanskim prvim valom epidemije. Oditi je moral, ko je javno podvomil v smiselnost obveznega razkuževanja skupnih prostorov večstanovanjskih stavb in omejitve gibanja na občine. Foto: Novice Svet24

V celjski bolnišnici bodo od jutri dalje prepovedani obiski hospitaliziranih bolnikov. Razlog za to so vse slabše epidemiološke razmere in skokovito naraščanje števila okuženih s covidom-19. Dovoljeni bodo le obiski bolnikov, ki so kritično bolni, porodnic, ki jih lahko obišče le oče novorojenčka, ter otrok, ki jih lahko obišče le en starš ali skrbnik. Obiski bodo v teh primerih omejeni na eno zdravo osebo. Obiskovalci pa morajo za obisk v bolnišnici izpolnjevati PCT pogoj. (SŠol)

  Minister za zdravje Janez Poklukar je danes obiskal Splošno bolnišnico Celje, ZD Šmarje pri Jelšah in tamkajšnji dom upokojencev. S predstavniki omenjenih ustanov se je pogovarjal o pripravah na obvladovanje četrtega vala epidemije koronavirusa. Državljane je znova pozval, naj se cepijo in tako pomagajo, da bo država lahko ostala odprta.  

Zdravstveni dom Celje bo začasno preselil cepilni center, v katerem izvaja cepljenje splošne populacije proti covidu-19. Cepljenje bo od 31. avgusta dalje do preklica možno v celjski dvorani Zlatorog. (SŠol, Foto: SHERPA)  

Medtem ko smo v preteklih mesecih spremljali novice o tem, kako so nekateri zdravstveni delavci – roko na srce – tudi kljub manj dela prejemali visoke dodatke, je del zdravstvenega osebja doživljal zlom in izgorelost zaradi nečloveške obremenjenosti med epidemijo. Ta je povzročila, da je država omejila izvedbo zdravstvenih storitev tako na primarni (zdravstveni domovi) kot sekundarni ravni (bolnišnice). Toda če damo kadrovske borbe in ego znotraj zdravniških vrst na stran, največje tegobe doživljajo bolniki. (SIMONA ŠOLINIČ)

  Nesreča nikoli ne počiva. To so na lastni koži izkusili tudi Aleš, Nino, Luka in Katarina. Vsem se je zaradi skoka oziroma padca v vodo življenje v trenutku povsem spremenilo. Kljub nesreči, ki je na novo začrtala želje in cilje, so našli nove priložnosti. Tudi pri potapljanju in statični apneji. S Plavalnim klubom Slovenske Konjice in z Mednarodno zvezo IAHD Adriatic v akciji Voda vzame, voda vrne osveščajo mlade o nevarnostih in posledicah neprevidnosti pri skokih v vodo.    

Rekreacija na, v in ob vodi ugodno vpliva na zdravje in dobro počutje, vendar je treba vedeti, da je lahko voda tudi izredno nevarna, opozarjajo pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Reševalci iz vode, policisti in zdravniki poudarjajo, da lahko za lastno varnost največ naredi vsak sam. Število utopitev se v Sloveniji sicer iz leta v leto zmanjšuje, v povprečju jih zabeležijo 11 na leto. Ob tem vsako leto v največji slovenski bolnišnici zabeležijo tudi približno 50 hujših poškodb glave in hrbtenice zaradi skokov v vodo. Z malo več pozornosti, s trezno glavo in z dodatnim premislekom bi marsikatero nesrečo, ki lahko trajno spremeni življenje posameznika in njegovega socialnega okolja, preprečili.  

Skoraj neverjetno je, da mora posameznik, ki se znajde v duševni stiski, na pregled čakati tudi eno leto. Če je človek mlad ali še v otroškem obdobju, je to ena večjih katastrof sodobne družbe, ki za svojo prihodnost potrebuje močan duševni steber ljudi. A roko na srce, dolge čakalne dobe so bile že pred epidemijo. Ta je samo dodatno ranila že tako ali tako ranjene duše ljudi, ki že več let trpijo zaradi različnih duševnih stisk in motenj.

Malinca je blagovna znamka za zdravo prehrano, prehranske dodatke in naravno kozmetiko. Je tudi spletni portal z recepti in nasveti za zdravo življenje. »Je pa tudi ›luštna‹ ekipa trinajstih članov, v kateri se dobro razumemo,« izpostavi ključno vrednost podjetja Malinca soustanoviteljica Nastja Kramer Pesek. »Ena glavnih stvari, ki sva si jih zadali z Andrejo Stopar, soustanoviteljico podjetja, ki je tudi moja najboljša prijateljica, je, da želiva ustvariti sanjske službe. To je ena najinih ključnih usmeritev. Imamo se ›fajn‹ in hodimo z veseljem v službo. Verjamem, da so zato tudi vsebine, ki jih ponujamo, in izdelki, ki jih prodajamo, veliko boljši, kot bi bili sicer.«