Minister za zdravje Janez Poklukar je danes obiskal Splošno bolnišnico Celje, ZD Šmarje pri Jelšah in tamkajšnji dom upokojencev. S predstavniki omenjenih ustanov se je pogovarjal o pripravah na obvladovanje četrtega vala epidemije koronavirusa. Državljane je znova pozval, naj se cepijo in tako pomagajo, da bo država lahko ostala odprta.  

Zdravstveni dom Celje bo začasno preselil cepilni center, v katerem izvaja cepljenje splošne populacije proti covidu-19. Cepljenje bo od 31. avgusta dalje do preklica možno v celjski dvorani Zlatorog. (SŠol, Foto: SHERPA)  

Medtem ko smo v preteklih mesecih spremljali novice o tem, kako so nekateri zdravstveni delavci – roko na srce – tudi kljub manj dela prejemali visoke dodatke, je del zdravstvenega osebja doživljal zlom in izgorelost zaradi nečloveške obremenjenosti med epidemijo. Ta je povzročila, da je država omejila izvedbo zdravstvenih storitev tako na primarni (zdravstveni domovi) kot sekundarni ravni (bolnišnice). Toda če damo kadrovske borbe in ego znotraj zdravniških vrst na stran, največje tegobe doživljajo bolniki. (SIMONA ŠOLINIČ)

  Nesreča nikoli ne počiva. To so na lastni koži izkusili tudi Aleš, Nino, Luka in Katarina. Vsem se je zaradi skoka oziroma padca v vodo življenje v trenutku povsem spremenilo. Kljub nesreči, ki je na novo začrtala želje in cilje, so našli nove priložnosti. Tudi pri potapljanju in statični apneji. S Plavalnim klubom Slovenske Konjice in z Mednarodno zvezo IAHD Adriatic v akciji Voda vzame, voda vrne osveščajo mlade o nevarnostih in posledicah neprevidnosti pri skokih v vodo.    

Rekreacija na, v in ob vodi ugodno vpliva na zdravje in dobro počutje, vendar je treba vedeti, da je lahko voda tudi izredno nevarna, opozarjajo pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Reševalci iz vode, policisti in zdravniki poudarjajo, da lahko za lastno varnost največ naredi vsak sam. Število utopitev se v Sloveniji sicer iz leta v leto zmanjšuje, v povprečju jih zabeležijo 11 na leto. Ob tem vsako leto v največji slovenski bolnišnici zabeležijo tudi približno 50 hujših poškodb glave in hrbtenice zaradi skokov v vodo. Z malo več pozornosti, s trezno glavo in z dodatnim premislekom bi marsikatero nesrečo, ki lahko trajno spremeni življenje posameznika in njegovega socialnega okolja, preprečili.  

Skoraj neverjetno je, da mora posameznik, ki se znajde v duševni stiski, na pregled čakati tudi eno leto. Če je človek mlad ali še v otroškem obdobju, je to ena večjih katastrof sodobne družbe, ki za svojo prihodnost potrebuje močan duševni steber ljudi. A roko na srce, dolge čakalne dobe so bile že pred epidemijo. Ta je samo dodatno ranila že tako ali tako ranjene duše ljudi, ki že več let trpijo zaradi različnih duševnih stisk in motenj.

Malinca je blagovna znamka za zdravo prehrano, prehranske dodatke in naravno kozmetiko. Je tudi spletni portal z recepti in nasveti za zdravo življenje. »Je pa tudi ›luštna‹ ekipa trinajstih članov, v kateri se dobro razumemo,« izpostavi ključno vrednost podjetja Malinca soustanoviteljica Nastja Kramer Pesek. »Ena glavnih stvari, ki sva si jih zadali z Andrejo Stopar, soustanoviteljico podjetja, ki je tudi moja najboljša prijateljica, je, da želiva ustvariti sanjske službe. To je ena najinih ključnih usmeritev. Imamo se ›fajn‹ in hodimo z veseljem v službo. Verjamem, da so zato tudi vsebine, ki jih ponujamo, in izdelki, ki jih prodajamo, veliko boljši, kot bi bili sicer.«

Cepljenje je najverjetneje trenutno ena največkrat izgovorjenih besed v Sloveniji tako med politiki kot med navadnimi smrtniki. Slednji imajo do cepljenja različen odnos, kar se kaže tudi v slabi precepljenosti javnosti proti covidu-19. Za zajezitev izbruha novega koronavirusa naj bi bila nujna vsaj 70-odstotna precepljenost prebivalstva, zato Slovenijo do takrat čaka še kar velik del poti. Verjetno bo prej globoko v četrtem valu epidemije.

V Splošni bolnišnici Celje bodo od sobote delno sprostili ukrep omejitve obiskov bolnikov. Tako bo od sobote mogoč obisk tistih bolnikov, ki se v bolnišnici zdravijo 7 dni in več. Izjema so porodnice, otroci in kritično bolni. Pri njih omejitev obiskov glede na število dni hospitalizacije ne velja. (SŠol)  

Zavod za vas živim, ki deluje v okviru Don Boskovega centra je dopoldan na travniku pred centrom slavnostno predal namenu skupnostni vrt, ki je namenjen samooskrbi in medgeneracijskemu povezovanju med mladimi, ki delujejo v zavodu ter prebivalci mestnih četrti Gaberje in Hudinja. Vrt, velikost 50 kvadratnih metrov, je začel nastajati spomladi z delom mladih in mentorjev kot del programa Projektnega učenja mladih (PUM), vanj pa je zasajenih 150 sadik, prve rastline pa so že na voljo za uporabo.

  Slovenija je dežela gozdov, saj ti predstavljajo 60 odstotkov površine države. Je tudi dežela pohodništva s skoraj deset tisoč kilometri označenih planinskih poti in s približno 700 tematskimi potmi. Naravne danosti naše države so v nepredvidljivem obdobju epidemije koronavirusa omogočale, da je vsak lahko na prostem zadihal s polnimi pljuči, se odpravil na sprehod ali pohod in morda v domovini preživel tudi več dopustniški dni kot pred leti. Kako smo naravi vse to poplačali? Organizacije, ki se ukvarjajo z gozdovi, s planinstvom in z naravovarstvom, opozarjajo na vedno večji pritisk na naš zeleni dragulj. V njem odlagamo vedno več smeti, gozdovi so bolj obremenjeni z motokros motorji, avtomobili in s štirikolesniki. Tudi gorski kolesarji zaidejo na poti, kjer vožnja ni dovoljena. Kako bolje poskrbeti, da ob lastnem sproščanju ne bomo obremenjevali narave?  

Od četrtka, 8. junija, bo cepilno mesto tudi v Splošni bolnišnici Celje, in sicer za bolnike, ki so naročeni na obravnavo v bolnišničnih ambulantah. Na cepljenje proti covidu-19 se morajo bolniki prijaviti vnaprej, najkasneje dan pred obravnavo, na katero so naročeni. (SŠol, foto: SHERPA)

V okviru kampanje NIJZ „Nalezimo se dobrih navad“, ki je namenjena promociji cepljenja proti covidu-19, je danes Laško, kje se je ustavila mobilna cepilna enota, obiskal minister za zdravje Janez Poklukar. Ob tem se je sestal tudi z županom Občine Laško Francem Zdolškom in vodstvom Zdravstvenega doma Laško.

Biti tu in zdaj je zelo pomembno še posebej v času, ko smo se ljudje ujeli v življenjski tempo, ki se nikakor ne neha in v katerem skoraj ne dohajamo sami sebe. A ko pride čas odhoda in slovesa od življenja, na plan priplavajo rane, ki smo si jih zadali s svojim načinom in dojemanjem življenja ter predvsem z dojemanjem tega, kaj je v življenju najpomembnejše. Na koncu niso pomembni denar, velikost hiše ali znamka avtomobila ter pehanje za materialnimi stvarmi in prepiri v službi. Na koncu je pomembno le to, kako pomirjeni smo s seboj in kakšni so naši odnosi z ljudmi, ki jih imamo radi, pravi Suzana Gajšek, strokovna sodelavka celjskega odbora Slovenskega društva Hospic. Z njo smo se pogovarjali tudi o tem, ali je smrt boleča in ali umirajoči sploh kdaj postavi vprašanje: »Kam odhajam?« (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: SHERPA)

Vremenoslovci opozarjajo, da lahko vreme v prihodnjih dneh vpliva na zdravstveno stanje občutljivejšega dela populacije. Sem sodijo tudi naše živali.  

Pretekli teden so v Splošni bolnišnici Celje izvedli prva posega vstavitve srčne zaklopke skozi žilo. Gre za priznano klinično metodo zdravljenja bolnikov s pomembno zožitvijo aortne zaklopke, ki sta jo do zdaj v Sloveniji izvajala le oba klinična centra. (SŠol, Foto: SBC)

Ko si vsi iskreno želimo, da bi enkrat za vselej opravili z epidemijo, na dan prihajajo posledice, ki jih je zadnje leto pustilo v družbi in pri ljudeh. Zdravniki opozarjajo na porast resnih zdravstvenih stanj pri ljudeh, ki so preboleli covid-19. Nepredvidljiva bolezen pri nekaterih – ne glede na starost – pušča hude posledice pri zdravju. Med simptomi, ki so ali še bodo marsikomu zagrenili življenje, ker je prebolel covid-19, so tudi hujši nevrološki zapleti. Gre za težave, ki jih pusti covid-19 in ki lahko za več mesecev onesposobijo človeka. Zaskrbljujoče je, da zdravniki še ne vedo, ali bodo te težave čez nekaj mesecev izzvenele in kakšne bolezni se lahko iz postcovidnega sindroma razvijejo. (SIMONA ŠOLINIČ)

Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje to poletje pripravlja dve desetdnevni letovanji otrok in mladostnikov (v starosti od 5 do 15 let) ob morju. Prva izmena se bo na nepozabno morsko dogodivščino odpravila 14. julija, v slovenski zaliv Pacug, druga pa 12. avgusta, v Poreč. V obeh izmenah je še nekaj prostih mest. Starši pa poročajo o težavah pri pridobivanju zdravniških potrdil. Pri MZPM svetujejo kako jih najhitreje pridobiti.

  Potreboval je krepko življenjsko klofuto in skoraj 40 let, da je spoznal, da želja po popolnosti ni najboljše izhodišče za notranji mir in spokojnost. Aljoša Bagola, ki je že kot mladenič osvajal številne oglaševalske nagrade in je pri le 24 letih postal kreativni direktor znane oglaševalske agencije, je pred časom stopil na novo pot, v veliki meri posvečeno duševnemu zdravju. Z besednimi igrami, s humorjem in z lastno izkušnjo govori o bremenih vzgoje, a tudi o previsokih pričakovanjih delodajalcev in družbenih omrežij, zaradi katerih pogosto na prvo mesto dajemo druge, pri čemer skrb zase puščamo ob strani.  

Na travniku ob osnovni šoli Antona Aškerca v Rimskih Toplicah je Čebelarsko društvo Laško slavnostno predalo namenu učni čebelnjak. Društvo ga je pridobilo z uspešno kandidaturo na javni razpis projekta #PRVAčebela, ki sta ga razpisala Prva osebna zavarovalnica in Čebelarska zveza Slovenije. Namen projekta je približati čebelarstvo mlajšim generacijam, zato so v okviru javnega razpisa in javnega glasovanja izbrali prejemnike učnih čebelnjakov.