Kmetija Gorska roža nas pozdravi na sončnem pobočju pod najvišjim vrhom v občini Šmarje pri Jelšah. Strma tla, ki bi jih težko namenili katerikoli poljščini, so se izkazala kot odličen prostor za nasad zdravilnih zelišč. Zemljo ob pomoči moža Borisa tam ročno obdeluje Špela Pogelšek, ki jo pri delu vodi spoštljiv odnos do narave. Z zdravilno močjo zelišč je želela najprej okrepiti svoje zdravje. Povsem naključno je ob tem odkrila tudi priložnost za lastno podjetniško pot.  

  Dve novi pediatrični ambulanti s spremljevalnimi prostori bosta od jeseni naprej na voljo najmlajšim bolnikom v Rogaški Slatini. Potrebne prostore, velike 196 kvadratnih metrov, je občina že pred časom kupila v novogradnji ob zdravstveni postaji. Sedaj bo plačala za primerno ureditev. Opremo ambulant bo plačal Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah.  

Tudi v splošni bolnišnici Celje sledijo ukrepom obeh univerzitetnih kliničnih centrov in dodatno omejujejo obiske pacientov, ki se zdravijo v bolnišnici.

Včeraj so v Sloveniji opravili 758 testiranj in potrdili eno okužbo z novim koronavirusom, je danes sporočila vlada na Twitterju. V bolnišnici zdravijo šest bolnikov s covidom-19, eden potrebuje intenzivno nego. Po podatkih spletne strani covid-19 sledilnik pa so okužbo potrdili v Velenju.

Tudi potem ko so v Sloveniji ponovno zaživele številne dejavnosti, so ostali fitnes centri zaprti vse do začetka junija. Mnogi opozarjajo, da tudi sedanje delovanje centrov ne bo nadomestilo večmesečnega izpada prihodkov, saj so v tem času fitnesi že sicer manj obiskani. Kaj to pomeni za delovanje fitnes centrov in kako so se prilagodili novim razmeram, smo spraševali Natašo Teran, predsednico Fitnes zveze Slovenije.

  Občina in Zdravstveni dom (ZD) Šmarje pri Jelšah sta obnovila prostore v tamkajšnji zdravstveni postaji. Obnova zobne ambulante, čakalnice, kuhinje, sanitarij, prostorov zobozdravstvene vzgoje, zobne tehnike in patronažne službe, je skupaj stala nekaj več kot sto tisoč evrov.  

Veliko ljudi je pripravljenih delati samo za denarno plačilo, drugi žrtvujejo svoj prosti čas za skupno dobro. Med njimi je Verica Štante iz Štor, ki deluje med drugim v Društvu proti mučenju živali Celje ter v Medobčinskem društvu delovnih invalidov Celje. Deluje skupaj s sodelavci.

Onkologinja Tanja Čufer s katedre za onkologijo na ljubljanski medicinski fakulteti: »V svetu letno zaradi raka umre 10 milijonov ljudi, na novo jih zboli 18 milijonov. V Sloveniji je vsako leto rak diagnosticiran pri 15 tisoč osebah, umre jih 6.500. Napovedi niso dobre. V prihodnosti bosta vsaka tretja deklica in vsak drugi deček zbolela zaradi raka. Rak je javnozdravstveni problem ne glede na to, kaj se v družbi zgodi. Soočali se bomo z infekcijskimi boleznimi, različnimi virusi, ampak neprenosljive bolezni so tiste, ki jih moramo obvladati. Na svetovni ravni si po raku opomore polovica obolelih. Z ogromno dela in truda. Če rak ni zdravljen, pomeni smrt. Zato je onkološka stroka ves čas poudarjala, da se onkologija v času epidemije koronavirusa ni smela ustaviti.«

Kako občutljivo področje je varstvo osebnih podatkov, kažejo nabor številnih predpisov, ki ga urejajo, in številne kršitve, ki so povezane z zasebnostjo. Med najbolj občutljivimi osebnimi podatki so tisti, ki se nanašajo na zdravstveno stanje človeka. Ti so tudi ključni, kadar gre za delovno obveznost, saj jo omogočajo ali (delno) onemogočajo. Ali o svojem zdravstvenem stanju obveščate svojega delodajalca? To sicer lahko počnete, a sicer delodajalec do kakršnekoli vaše diagnoze nima pravice dostopati. Če vaš zdravnik vašemu delodajalcu opiše vašo diagnozo, s tem krši zakonodajo. Lahko prijavite oba. Delodajalca in zdravnika. Oba sta v tem primeru v prekršku. Znanje navadnega človeka o tem, s katerimi zdravstvenimi podatki se delodajalec lahko seznani, je ozko. Več znanja o tem ljudem ne bi škodilo. Bilo bi manj kršitev na vseh ravneh.

Splošna bolnišnica Celje se v zgodovini še nikoli ni »srečala« s takšnimi razmerami in takšno reorganizacijo kot ob epidemiji. To je bil izziv za vse zaposlene. Za tiste, ki so bili v žarišču zdravljenja bolnikov, a tudi za tiste, ki so bili na čakanju doma. »Oboje je težko,« pravi poslovna direktorica celjske bolnišnice mag. Margareta Guček Zakošek. Vsi si zdaj želijo normalno delo, vendar zdravstvo nikoli več ne bo enako, dodaja sogovornica. Epidemija nas je vse izučila. »A to, da smo jo uspeli obvladati skupaj, nas pomirja. In za to sem hvaležna vsem,« še poudari.

Z rahljanjem vladnih ukrepov počasi oživljajo tudi zdravilišča, čeprav nekatera niso povsem prekinila svoje dejavnosti, na primer v negovalnih oddelkih za tiste najtežje bolnike, ki so bili premeščeni iz bolnišnic na zdraviliško zdravljenje (dve takšni zdravilišči od treh v Sloveniji sta tudi v Laškem in na Dobrni). Nekatera termalna središča so začela izvajati še fizioterapijo in druge storitev, hoteli pa so za obiskovalce odprli terase restavracij.

V Splošni bolnišnici Celje vzpostavljajo organizacijo dela ponovno v normalne tirnice. V Celju tako ne bodo več hospitalizirali bolnikov s COVID 19, ampak jih bodo nameščali v ljubljanski in mariborski klinični center in v bolnišnico Golnik.

Pomagajmo Lini do terapij z matičnimi celicami Lina Šukelj bo na božič dopolnila pet let. Na prvi pogled je povsem običajna deklica, ki že vse od svojega mnogo prezgodnjega rojstva bije težke bitke za preživetje. Prvi zapleti so se pojavili, takoj ko je v 24. tednu nosečnosti, velika približno 31 centimetrov in težka borih 620 gramov, ugledala luč sveta. Že takrat je pokazala in dokazala, da je velika borka, ki želi živeti. Tudi zaradi njene borbenosti se starša nista predala. Ko je domača stroka že obupala, sta mama Mirjana in oče Blaž še naprej iskala načine, kako Lini omogočiti karseda kakovostno otroštvo. Predvsem pa nista nikoli opustila vere v to, da bo njuna deklica lahko zaživela samostojno. Na poti do tega bodo Lini pomagale tudi terapije z matičnimi celicami. Prvo terapijo je že prejela. Vidni so tudi že prvi pozitivni rezultati. A ena terapija ne more narediti čudeža.