Skrbniki opozarjajo na premajhno višino nadomestila in dolgotrajen zdrs v revščino Na pobudo treh mam otrok s posebnimi potrebami, ki vsaka na svoj način že dolgo opozarjajo na potrebe posebnih družin, je nastala delovna skupina Pobude oseb s PP, v kateri opozarjajo na neurejeno zakonodajo na področju oseb s posebnimi potrebami. Konec prejšnjega tedna so organizirale tudi spletni sestanek, na katerem so vsi zainteresirani ugotavljali, katere težave bi bilo dobro najprej rešiti. V ospredje so postavili dvig nadomestila skrbnikov otrok s posebnimi potrebami za izgubljen dohodek, ki je že dolga leta enak in ne omogoča normalnega življenja, na kar pristojne opozarjajo že od leta 2013.  

Epidemiološke razmere v državi se slabšajo. V celjski bolnišnici je bilo danes zjutraj hospitaliziranih 51 pacientov s covidom-19, od tega jih 11 potrebuje intenzivno zdravljenje.

Potem ko je minister za zdravje Janez Poklukar sinoči odredil začasno zaustavitev cepljenja proti covidu-19 s cepivom AstraZenece, to danes med 7.30 in 11. uro odpade tudi v dvorani Golovec v Celju, so sporočili iz Zdravstvenega doma Celje. Medtem se od 11. ure dalje v hali A dvorane Golovec nemoteno, kot je bilo načrtovano, nadaljuje cepljenje s cepivom Moderna. (BA)

  Mladi programerji s Celjskega, ki delujejo pod okriljem podjetja Epicoro studio, so zasnovali virtualni športni festival v Sloveniji. Dogodek, ki so ga poimenovali Dežela športa in zdravja, bo do 28. marca postregel z različnimi vsebinami o gibanju, prehrani in zdravem življenjskem slogu.  

Letos februarja so po svetu zaokrožili posnetki in fotografije Marsa. Nasi je pred očmi svetovne javnosti uspel spektakularen začetek večletnega projekta, ko je njen Rover Vztrajnost uspešno pristal na Marsu, kjer bo snemal in fotografiral tamkajšnje površje in zvoke ter jih pošiljal na Zemljo. Dogajanje je spremljal tudi ljubiteljski astronom Andrej Šuster, ki se nad astronomijo navdušuje, odkar pomni. Neskončnost neba in nebesni pojavi so ga navduševali že kot dečka. Rad bi jim bil čim bližje, zato je s sosedom želel izdelati lastni teleskop, kar ga je privedlo do Astronomskega društva Saturn. Nekaj desetletij kasneje mu je kot aktivnemu članu v Observatoriju Srečka Lavbiča v Galiciji pri Žalcu na voljo sodobna oprema za opazovanje nebesnih pojavov.

Znano je, da je moralo vodstvo Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje danes odpovedati pouk zaradi odsotnosti 26 učiteljev. Pred dvema dnevoma je bilo cepljenih 34 zaposlenih na šoli, nakar je 26 delavcev dobilo stranske učinke cepljenja. Gre za glavobole, visoko temperaturo in vrtoglavice. Včeraj zvečer je bilo vodstvo primorano sprejeti odločitev, da pouka danes ne bo, saj je večina učiteljev v bolniškem staležu. (SIMONA ŠOLINIČ)

Nekaj dni nazaj je v javnosti zaokrožilo, da naj bi ravnatelj OŠ Prebold Peter Žurej kršil odlok vlade. Še do nedavnega naj se ne bi želel testirati na koronavirus. Pristojne službe je o razmerah v njihovi šoli obvestil nekdanji tamkajšnji ravnatelj in učitelj Oton Račečič.

Potem ko so včeraj dopoldne iz Zdravstvenega doma Celje sporočili, da prostovoljno in brezplačno testiranje na okužbo s koronavirusom v dvorani Golovec do prihodnjega tedna zaradi nedobavljivosti hitrih testov ne bo možno, bo testiranje vendarle na voljo že od danes. 

V Zdravstveni postaji Kozje bodo obnovili ambulanto družinske medicine, sobo za nujno medicinsko pomoč, sestrsko sobo, čakalnice in prezračevalni sistem. Po vsej zdravstveni postaji bodo obnovili tudi talne površine. Denar za omenjene izboljšave bosta prispevali občina in Zdravstveni dom (ZD) Šmarje pri Jelšah.  

Vlada je včeraj za državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje imenovala Franca Vindišarja, dozdajšnjega strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje. Funkcijo bo nastopil v ponedeljek.

»Delo terenskega veterinarja je poklic, ki ga opravljam z velikim veseljem, saj je povezano z različnimi izzivi in s stalnim izpopolnjevanjem na različnih področjih. Naše delo je pogosto zelo naporno tako fizično kot psihično. Velikokrat se je treba znajti v težkih situacijah, včasih kdaj kaj improvizirati,« pravi terenski veterinar Ivan Amon, dr. vet. med., specialist bujatrike, vede, ki se ukvarja s preučevanjem goveda in z zdravljenjem njegovih bolezni. Zaposlen je v Veterinarski postaji Šmarje pri Jelšah, ki deluje v okviru Veterine in trgovine Tačka. Z njim smo se pogovarjali o njegovem delu na terenu in o izzivih, s katerimi se pri tem srečuje.

V Celju tradicionalne čistilne akcije okolja v marcu ali aprilu ne bo. V skrbi za zdravje občanov so se v mestni občini namreč odločili, da bodo čistilno akcijo organizirali takrat, ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale. Ob tem v celjski občini občane prosijo, naj tudi sami poskrbijo za ustrezno odlaganje odpadkov, naj odpadke zbirajo in odlagajo ločeno in da vse stvari, ki jih ne morejo odložiti v zabojnike za odpadke, namesto v naravo odpeljejo v center za ravnanje z odpadki RCERO v Bukovžlak.

Je zdravnica in prostovoljka, romunskih korenin. V Slovenijo jo je pot pred dvaindvajsetimi leti zanesla povsem naključno, ko je bila izbrana na razpisu enega izmed farmacevtskih podjetij. V tem času je kot žena slovenskega veleposlanika nekaj let živela na Poljskem. Se vrnila v Slovenijo in nadaljevala delo v Krki. Kasneje je z možem veleposlanikom odpotovala še v Indijo. Kljub vsemu jo še vedno najbolj osrečujejo preproste, majhne stvari, ki jih večina niti ne opazi. Sodi v tisto skupino ljudi, ki jim v življenju ne manjka vedrine in dobrosrčnosti. V prvem valu epidemije je pomagala šivati maske za gospodinjstva v braslovški občini, medtem ko je lani decembra kot zdravnica prostovoljka priskočila na pomoč zdravstveni ekipi polzelskega doma upokojencev.

Tian je triletni deček, ki se je rodil z zelo redko boleznijo, mutacijo gena STXBP1. Gre za zelo hudo in težko bolezensko stanje, za katerega še ni zdravila. Povzroča trdovratno epilepsijo, hud mentalni zaostanek, nezmožnost hoje in govora. Kljub vsem težavam je zelo pozitiven fantek, ki uživa na soncu in svežem zraku, pravi njegova mamica Katja Razgoršek. Še pred nekaj meseci si je družina nadvse prizadevala, da bi Tianu omogočila dovolj kakovostnih terapij, da bi nekoč ob opori vendarle shodil. A se je konec leta 2020 tudi to upanje razblinilo. Decembra je družina namreč prejela dodatne izvide iz tujine, ki so razkrili, da ima Tian poleg enega zbrisanih še pet genov. Štirje sploh še niso vnešeni v svetovnem registru. Eden, ki ga imenujejo LRSAM1, povzroča Marie Tooth Carrot sindrom. To pomeni, da bodo dečku sčasoma začele slabeti in odmirati kite na dlaneh in stopalih. Zaradi tega mu bo dlani in stopala povsem upognilo. Ker Tian tudi s podporo terapij ne more napredovati, mu želi družina nuditi vsaj udobne zdravstvene pripomočke. A cene teh so izjemno visoke.

Po imenovanju novega zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja si slednji že oblikuje ožjo ekipo, s katero bo sodeloval. Pogovori o funkciji državnega sekretarja za področje bolnišnice naj bi potekali tudi s strokovnim direktorjem Splošne bolnišnice Celje Francem Vindišar. (SIMONA ŠOLINIČ)  

  Na območju Policijske uprave Celje so v zadnjih dneh obravnavali več travniških požarov.  

Prihaja čas prehladnih obolenj in alergij Kakšne so ločnice med prehladom in med stanjem, ko je treba predšolske otroke testirati za ugotavljanje okužbe s koronavirusom? Vprašanje je ponovno aktualno v času, ko se vedno več otrok vrača v igralnice vrtcev in razrede osnovnih šol, zunaj pa je še nestanovitno vreme. Pediatri so že pred časom opozarjali, da vsak prehlad ne gre enačiti s koronavirusno boleznijo. A zadnje napotki pristojnega ministrstva nakazujejo, da bodo v prihodnjih dneh in tednih otroci pogosti obiskovalci točk, kjer jemljejo brise. Starši se nemalokrat znajdejo v precejšnjem precepu. Vstop v vrtec je namreč mogoče le z negativnim testom na koronavirus.  

»Vem, da je zdravstveno osebje preobremenjeno, vem, da ga je premalo, a kljub temu nisem pričakovala, da se bo moja babica iz bolnišnice vrnila s takšnimi preležaninami,« začne svojo zgodbo Celjanka, ki želi ostati anonimna. Njeno babico so pred tedni morali odpeljali z rešilnim vozilom v bolnišnico zaradi slabega zdravstvenega stanja, nakar je nekaj dni ostala hospitalizirana. Stara je več kot 80 let, a družino je presenetilo, da je imela tako hudo krvave preležanine, zatem ko so jo odpustili iz bolnišnice. Rane pred tem nikakor niso bile tako obsežne. Da to drži, smo se na podlagi fotografij prepričali tudi sami. (SIMONA ŠOLINIČ)

Junaka 3. nadstropja V ponedeljek, 15. februarja, smo obeležili mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Rak je redka bolezen otrok in mladostnikov, toda pogostost te bolezni pri njih narašča. V Sloveniji zaradi te zahrbtne bolezni vsako leto zboli približno 60 otrok in mladostnikov, starih do 19 let. Večina se jih zdravi na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani, in sicer v tretjem nadstropju. V tej temni statistiki je razveseljiv podatek, da se odstotek preživetja otrok in mladostnikov z rakom hitro dviga. Za otroke, ki jih življenje tako močno preizkuša, je pomembno, da imajo ob sebi poleg dobrega zdravstvenega osebja družino. V veliko oporo malim junakom in njihovim staršem je v zadnjih letih tudi Društvo staršev otrok, zdravljenih na hemato-onkološkem oddelku, Junaki 3. nadstropja. Vsi, ki so kdaj obiskali oddelek, vedo povedati, da je težko opisati toliko bolečine, srčnosti in ljubezni, ki se pretaka po hodnikih tretjega nadstropja ljubljanske pediatrične klinike. Kar nekaj časa je tam preživel tudi Nejc Miser. O tem, kako se je mlada družina iz Braslovč spopadala s številnimi izzivi na poti do ozdravitve, nam je zaupala Nejčeva mama Natja Šketa Miser.  

V Zdravstvenem domu Laško so v minulih dneh, še zlasti v času kulturnega praznika, zabeležili veliko povpraševanje po storitvi hitrega testiranja za ugotavljanje okužbe s koronavirusom. Veliko zanimanje ljudi je bilo povezano z vladno sprostitvijo nekaterih dejavnosti ob zahtevi, da se morajo zaposleni testirati. Zaradi velikega povpraševanja so se v ZD Laško morali hitro odzvati in drugače organizirati. Velik poseg v organizacijo dela je predstavljala že vzpostavitev covidne točke ob drugem valu epidemije lani jeseni, kar je bil še eden v nizu izzivov, s katerimi se v ZD Laško soočajo v tem zahtevnem obdobju. V vodstvu zdravstvenega doma ocenjujejo, da delujejo uspešno, čeprav občasno pride tudi do kakšne nestrpnosti in slabe volje med bolniki.