V Splošni bolnišnici Celje so morali v tretjem epidemičnem valu samo v mesecu dni urediti dva dodatna covidna oddelka in znova povečati število intenzivnih bolniških postelj. Danes je tako hospitaliziranih že skoraj 100 covidnih bolnikov, 18 jih potrebuje intenzivno terapijo. (SŠol)

V Vinski Gori so v enem od čebelnjakov zaznali nalezljivo bolezen – hudo gnilobo čebelje zalege. Ker gre za zelo nalezljivo bolezen, ki lahko čebelarjem povzroči velike ekonomske izgube, je pristojna veterinarska služba odredila zaprtje okuženega območja v razdalji tri kilometre okrog kužnega čebelnjaka. Zapora poleg dela velenjske obsega še v del žalske in dobrnske občine. Trenutno poleg omenjenega primera zapore beležijo še na območju Laškega, Rogaške Slatine in Rogatca.

Na priljubljeni in množično obiskani sprehajalni poti na relaciji Celje – Viseči most – Žalec je bil opažen medved. Policija sprehajalce opozarja, naj bodo skrajno previdni.

Število hospitaliziranih covidnih bolnikov v Splošni bolnišnici Celje se je v zadnjih dneh strmo povišalo. Danes jih zdravniško nego potrebuje že kar 83, 14 jih potrebuje intenzivno terapijo. Od sredine lanskega septembra do danes je v Celju umrlo 416 covidnih bolnikov. (SŠol, Foto: SHERPA)

Iskreno o težavah, preizkušnjah in bolečini na covidnem oddelku 30-letni Anže Jelenc je že dvanajst let zaposlen kot zdravstveni tehnik. Pred tedni je končal petmesečno službovanje na covidnem oddelku v Ljubljani in se vrača na otroško kirurgijo na pediatrično kliniko. »Nikoli si nisem mislil, da bom pogrešal otroški jok,« je po napornem službovanju vesel vrnitve na staro delovno mesto. »Bilo je naporno, a vesel sem, da sem lahko s svojim delom in časom bolnikom olajšal dneve na zaprtem oddelku in jim pomagal prebroditi težavno obdobje.«  

»Vem, da se vse vleče že zelo dolgo in da imamo občutek, kot da nič ne pomaga. Toda če bi zdaj sprostili vse zaščitne ukrepe, bi se zgodil italijanski Bergamo. Vem, da smo vsi naveličani vseh ukrepov, ampak brez njih bi bilo še slabše. To je razlog, da vztrajamo. Tudi jaz bi rada živela normalno, ampak skrbi me, da bi bilo stanje brez ukrepov resnično katastrofalno,« pravi doc. dr. Mateja Logar, dr. med., specialistka infektologije na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana ter vodja vladne svetovalne skupine za epidemijo. Na intervju je pristala takoj.  Če še morda ne veste, je Logarjeva – kot sama pravi – »čistokrvna« Celjanka. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Andraž Purg - GrupA)  

Danes obeležujemo svetovni dan zdravja, ki letos poteka pod geslom »Gradimo pravičnejši, bolj zdrav svet«. Epidemija COVID-19 je še posebej razgalila številne neenakosti v zdravju, ki smo jim priča tako v lokalnih okoljih kakor med številnimi državami po svetu. Zato je treba za vsakega posameznika doseči najvišje možne zdravstvene standarde, pravi zdravnica Jana Govc Eržen.

Trd boj s še tršim novim koronavirusom vzporedno tlakuje tudi pot novim možnostim v medicini. Ni vse slabo v epidemiji. Odpirajo se priložnosti, ki jih slovensko zdravstvo mora prepoznati in jih uporabiti. Pravočasno. Ena takšnih možnosti je telemedicina oziroma zdravstveno spremljanje bolnikov na daljavo. Seveda to ne pomeni, da fizičnega stika z zdravnikom ni ali da ga v prihodnosti ne bo več. Nasprotno. Še več ga je. Gre le za možnost, da bolnika, čigar zdravstveno stanje je takšno, da je spremljanje na daljavo možno, zdravniki spremljajo s telemedicinskim postopkom. Bolnik je pri tem seznanjen z meritvami, ki jih mora opraviti in je na podlagi dovršenega informacijskega sistema ves čas v stiku z zdravstvenim osebjem, kar mu poleg okrevanja v domačem okolju daje občutek varnosti. Toda ali znajo vse zdravstvene ustanove to izkoristiti in si olajšati delo? To je že drugo vprašanje, na katerega si bodo morali odgovoriti tudi v zdravstvenih domovih na Celjskem. Medtem pa celjska bolnišnica telemedicino že uspešno izvaja. (SIMONA ŠOLINIČ)

Upokojeni primarij Ivan Dolinar, dr. med., je razpet med Celjem in Preboldom. V Celju že več desetletij živi z ženo v družinski hiši, v Preboldu ima domačijo, kamor se še posebej v topli polovici leta rad pogosto vrača. Vso svojo poklicno pot je bil kot zdravnikza bolezni ušes, nosu in grlazvest Splošni bolnišnici Celje. Po upokojitvi leta 1993 se je posvetil svoji drugi veliki ljubezni – zgodovini. Kot ljubiteljski zgodovinar in zaveden Preboldčan je do zdaj napisal že vrsto knjig o Šentpavlu in njegovi okolici, kot vsakemu rad pove, da se je Prebold nekoč imenoval.

Skrbniki opozarjajo na premajhno višino nadomestila in dolgotrajen zdrs v revščino Na pobudo treh mam otrok s posebnimi potrebami, ki vsaka na svoj način že dolgo opozarjajo na potrebe posebnih družin, je nastala delovna skupina Pobude oseb s PP, v kateri opozarjajo na neurejeno zakonodajo na področju oseb s posebnimi potrebami. Konec prejšnjega tedna so organizirale tudi spletni sestanek, na katerem so vsi zainteresirani ugotavljali, katere težave bi bilo dobro najprej rešiti. V ospredje so postavili dvig nadomestila skrbnikov otrok s posebnimi potrebami za izgubljen dohodek, ki je že dolga leta enak in ne omogoča normalnega življenja, na kar pristojne opozarjajo že od leta 2013.  

Epidemiološke razmere v državi se slabšajo. V celjski bolnišnici je bilo danes zjutraj hospitaliziranih 51 pacientov s covidom-19, od tega jih 11 potrebuje intenzivno zdravljenje.

Potem ko je minister za zdravje Janez Poklukar sinoči odredil začasno zaustavitev cepljenja proti covidu-19 s cepivom AstraZenece, to danes med 7.30 in 11. uro odpade tudi v dvorani Golovec v Celju, so sporočili iz Zdravstvenega doma Celje. Medtem se od 11. ure dalje v hali A dvorane Golovec nemoteno, kot je bilo načrtovano, nadaljuje cepljenje s cepivom Moderna. (BA)

  Mladi programerji s Celjskega, ki delujejo pod okriljem podjetja Epicoro studio, so zasnovali virtualni športni festival v Sloveniji. Dogodek, ki so ga poimenovali Dežela športa in zdravja, bo do 28. marca postregel z različnimi vsebinami o gibanju, prehrani in zdravem življenjskem slogu.  

Letos februarja so po svetu zaokrožili posnetki in fotografije Marsa. Nasi je pred očmi svetovne javnosti uspel spektakularen začetek večletnega projekta, ko je njen Rover Vztrajnost uspešno pristal na Marsu, kjer bo snemal in fotografiral tamkajšnje površje in zvoke ter jih pošiljal na Zemljo. Dogajanje je spremljal tudi ljubiteljski astronom Andrej Šuster, ki se nad astronomijo navdušuje, odkar pomni. Neskončnost neba in nebesni pojavi so ga navduševali že kot dečka. Rad bi jim bil čim bližje, zato je s sosedom želel izdelati lastni teleskop, kar ga je privedlo do Astronomskega društva Saturn. Nekaj desetletij kasneje mu je kot aktivnemu članu v Observatoriju Srečka Lavbiča v Galiciji pri Žalcu na voljo sodobna oprema za opazovanje nebesnih pojavov.

Znano je, da je moralo vodstvo Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje danes odpovedati pouk zaradi odsotnosti 26 učiteljev. Pred dvema dnevoma je bilo cepljenih 34 zaposlenih na šoli, nakar je 26 delavcev dobilo stranske učinke cepljenja. Gre za glavobole, visoko temperaturo in vrtoglavice. Včeraj zvečer je bilo vodstvo primorano sprejeti odločitev, da pouka danes ne bo, saj je večina učiteljev v bolniškem staležu. (SIMONA ŠOLINIČ)

Nekaj dni nazaj je v javnosti zaokrožilo, da naj bi ravnatelj OŠ Prebold Peter Žurej kršil odlok vlade. Še do nedavnega naj se ne bi želel testirati na koronavirus. Pristojne službe je o razmerah v njihovi šoli obvestil nekdanji tamkajšnji ravnatelj in učitelj Oton Račečič.

Potem ko so včeraj dopoldne iz Zdravstvenega doma Celje sporočili, da prostovoljno in brezplačno testiranje na okužbo s koronavirusom v dvorani Golovec do prihodnjega tedna zaradi nedobavljivosti hitrih testov ne bo možno, bo testiranje vendarle na voljo že od danes. 

V Zdravstveni postaji Kozje bodo obnovili ambulanto družinske medicine, sobo za nujno medicinsko pomoč, sestrsko sobo, čakalnice in prezračevalni sistem. Po vsej zdravstveni postaji bodo obnovili tudi talne površine. Denar za omenjene izboljšave bosta prispevali občina in Zdravstveni dom (ZD) Šmarje pri Jelšah.  

Vlada je včeraj za državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje imenovala Franca Vindišarja, dozdajšnjega strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje. Funkcijo bo nastopil v ponedeljek.

»Delo terenskega veterinarja je poklic, ki ga opravljam z velikim veseljem, saj je povezano z različnimi izzivi in s stalnim izpopolnjevanjem na različnih področjih. Naše delo je pogosto zelo naporno tako fizično kot psihično. Velikokrat se je treba znajti v težkih situacijah, včasih kdaj kaj improvizirati,« pravi terenski veterinar Ivan Amon, dr. vet. med., specialist bujatrike, vede, ki se ukvarja s preučevanjem goveda in z zdravljenjem njegovih bolezni. Zaposlen je v Veterinarski postaji Šmarje pri Jelšah, ki deluje v okviru Veterine in trgovine Tačka. Z njim smo se pogovarjali o njegovem delu na terenu in o izzivih, s katerimi se pri tem srečuje.