Zaradi prisotnosti salmonele je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odpoklicala jajca v več različnih pakiranjih, poroča STA. Prodajala so se v trgovinah Tuš in Spar ter v različnih manjših zasebnih trgovinah na območjih Celja, Velenja in Zasavja. O mikrobiološkem tveganju je upravo opozoril dobavitelj, Kmetijska zadruga Laško.

Občani Šentjurja in Dobja, ki bodo ponoči potrebovali nujno medicinsko pomoč, bodo morali od 1. decembra ponjo v ZD Šmarje pri Jelšah, saj je ne bodo več deležni v Zdravstvenem domu Šentjur. Medtem ko je direktorica šentjurskega zdravstvenega doma Melita Tasić Ilić v začetku novembra mirila, da le razmišljajo o reorganizaciji nočnih dežurstev, je zdaj jasno, da bo skupno nočno dežurstvo že od naslednjega meseca v sosednji občini.  

Minuli teden je v Upi – Ljudski univerzi Žalec vrata široko odprl večgeneracijski center Planet generacij+, ki je letos zaživel v prenovljeni obliki. Obiskovalci so se ob kratki predstavitvi dejavnosti in glasbenem programu lahko med drugim preizkusili tudi v ustvarjalnih delavnicah kaligrafije in poslikave spominskih kamenčkov.

»Da sem lahko opravljal zdravniški poklic skoraj štiri desetletja v istem okolju, je bilo nekaj najboljšega tako za moje bolnike kot tudi zame, saj smo se zelo dobro poznali, si zaupali in se spoštovali. Nikoli niso zapustili ordinacije, ne da bi jim položil roko na ramo in jim zaželel vse dobro,« pravi upokojeni zdravnik Janez Šmid ob obujanju spominov na službovanje v odročnem, a idiličnem naselju Planina pri Sevnici. V tamkajšnji zdravstveni postaji je začel delati pred 55 leti in v njej dočakal upokojitev leta 2007. Veliko medicinskih pripomočkov in sanitetnega materiala, starih več desetletij, hrani v depoju v pritličju svoje stanovanjske hiše v Šentjurju, kjer naju je s fotografom Nikom prijazno sprejel. In s kakšnim žarom je pripovedoval o svojem delu. »Biti zdravnik ni poklic, to je način življenja,« je večkrat poudaril.

Pretekli teden smo obeležili dan slovenskega znakovnega jezika, saj je bil 14. novembra 2002 v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen zakon o njegovi uporabi. Slovenski znakovni jezik je bil poleg jezika gluhoslepih leta 2021 vpisan tudi v Ustavo Republike Slovenije. Ob tej priložnosti smo govorili s predsednikom Društva oseb z okvaro sluha celjske regije Alešem Peperkom in s tolmačko Gabrielo Jurkošek, ki sta nam ponudila vpogled v svet, ki marsikateri osebi, ki nima težav s sluhom, ni dobro znan. V ospredju so predvsem prizadevanja za boljše vključevanje gluhih in naglušnih v družbo, ki so pogosto krivično nerazumljeni, kar številnim povzroča stisko.

Tudi v Splošni bolnišnici Celje obeležujejo današnji svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni. Strkovnjaki z oddelka za pulmologijo so obiskovalcem v avli bolnišnice predstavili to neozdravljivo bolezen ter ljudem brezplačno izmerili pljučno funkcijo. (SŠol, STA, foto: Pixabay)

Tudi v celjski regiji sta se Društvo za boj proti raku regije Celje in Območna enota Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje pridružila obeležitvi svetovnega dne aktivnosti za odpravo raka materničnega vratu, ki je vsako leto 17. novembra. Ob tem dnevu strokovnjaki opozarjajo, da je raka materničnega vratu možno odpraviti, tako da ženske v prihodnosti ne bodo več zbolevale in umirale zaradi te bolezni. (SŠol, foto: Pixabay)

Pred dnevi so nekateri od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejeli dopis o prekinitvi izbire osebnega zdravnika. Gre za eno od zasebnih ordinacij v Celju, v kateri je poleg glavne zdravnice prenehala delati tudi zdravnica, ki jo je nadomeščala. Ordinacijo bo sicer prevzela druga družinska zdravnica, pri kateri pa morajo bolniki podpisati izjavo o tem, da bodo ostali njeni bolniki. Odhod dveh zdravnic in prihod nove bolniki razumejo, a jih je zmotilo, da so dopis zavoda dobili 7. novembra, čeprav v njem piše, da je do menjav prišlo že 1. novembra. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

V nekaterih osnovnih šolah so letos izvajali meritve radona, ki naj bi pokazale tudi njegove povišane vrednosti. Gre za plin brez vonja in barve, strokovnjaki ocenjujejo, da je vsak deseti rak na pljučih posledica razpadnih produktov tega plina. Odgovorov vseh celjskih šol o vsebnosti radona v prostorih sicer nismo prejeli. Smo pa prejeli odgovore zavoda za varstvo pri delu. Kaj so nam na zavodu povedali? (SIMONA ŠOLINIČ, foto: splet ZVD)

Najbrž je načinov, kako si povrniti zdravje in dobro počutje, toliko, kot je bolnikov, saj je vsako bitje edinstveno. Uradna medicina obravnava bolezen kot napako v biokemičnem ustroju človeškega telesa, ki jo je treba odpraviti. Medtem alternativna medicina išče globlje vzroke za nastanek bolezni in pri tem upošteva več ravni človekovega bitja, od fizičnega do duhovnega. Alternativne metode zdravljenja uporablja več kot pol milijona Slovencev. Po podatkih ministrstva za zdravje med 60 in 80 odstotkov Slovencev s kroničnimi boleznimi uporablja pomoč alternativne oziroma komplementarne medicine. Med njimi so tudi naši sogovorniki – Maja, Gregor in Tim. Kakšne so njihove izkušnje?

V enem letu, odkar se je občina Rogaška Slatina pridružila projektu Prostofer, so prostovoljni vozniki izvedli 232 prevozov, kar je povprečno 4,5 prevoza na teden. 90 odstotkov voženj je bilo namenjenih prevozu do zdravstvenih ustanov. Prostovoljni vozniki so v prvem letu prevoz omogočili 72 uporabnikom. V občini ocenjujejo, da je projekt uspešen.  

Mestna občina Celje, družba Simbio in Energetika Celje že drugo leto zapored izvajajo projekt Od odpadkov do energije, ki je zasnovan z namenom spodbujanja odgovornega ravnanja s komunalnimi odpadki med mladimi v celjski občini. V projektu sodelujejo osmošolci z vseh desetih celjskih osnovnih šol, to je okoli 450 otrok na leto skupaj s spremljevalci. (SŠol, foto: MOC)

Zdravstveni dom Šentjur se podobno kot drugi zdravstveni domovi po državi sooča s kadrovsko stisko in z vedno težjo organizacijo dela. »Zdravniki opravljajo številne nadure, da lahko zagotavljajo 24-urno dežurstvo vse dni v letu. Zato so odpovedane redne ambulante, kar bolnikom otežuje dostop do izbranega osebnega zdravnika, povzroča preobremenjenost zdravnikov in tako slabimo primarno raven zdravstvene oskrbe,« je pojasnila direktorica omenjene zdravstvene ustanove Melita Tasić Ilić. Zaradi vseh naštetih težav v ZD Šentjur razmišljajo o začasni reorganizaciji nočnih dežurstev.  

Ta konec tedna bodo v Splošni bolnišnici Celje operirali prvega bolnika v okviru delovanja Oddelka za kardiokirurgijo. Bolnišnica, ki je sredstva za delovanje novega oddelka pridobila z Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024, je do uspela vzpostaviti vse nujne pogoje za njegovo delovanje. Operativni tim pod vodstvom prof. dr. Tomislava Klokočovnika načrtuje letos izvesti 50 operacij na odprtem srcu. (SŠol, foto: Pixabay)

»Saj se lahko malo nasmehnete, da ne boste vedno videti tako resni,« smo mu dejali, ko smo ga fotografirali za intervju. Strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje pred kamerami pogosto deluje zelo resno. Prof. dr. Radko Komadina, dr. med., višji svetnik ter predvsem specialist splošne kirurgije in travmatologije. Komadina je tudi dolgoletni raziskovalec in predsednik Slovenskega zdravniškega društva, v zdravstveni stroki zelo priznan, saj predava tudi študentom. »Ni razloga za smeh,« je dejal, a vendar se je pri tem nekoliko nasmehnil. Pravi, da se na delovnem mestu zaveda resnosti in odgovornosti vodenja tretje največje bolnišnice v Sloveniji. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

Na Celjskem je v zadnjih dneh znova poraslo število obolelih s covidom-19. Več je tudi hospitaliziranih bolnikov. (SŠol, foto: Andraž Purg)

Da za nove življenjske oziroma poslovne izzive ni nikoli prepozno, dokazuje Maruša Janžekovič, ki je še pred kratkim kot inženirka logistike delala v enem od logističnih centrov, nato je v bližini Slovenskih Konjic odprla masažno-terapevtski salon. Gre za dva povsem različna svetova, priznava. Povod, da je zapustila enega in stopila v drugega, so bile sinove težave z zdravjem. Zaradi želje, da bi mu lahko pomagala, se je na različnih izobraževanjih poglobila v energije, njihovo delovanje in učinkovanje. Danes je mojstrica reikija in terapevtka svetlobne terapije Bioptron. »Ne predstavljam si več, da bi počela kaj drugega kot pomagala sebi in drugim. Neopisljivo lep občutek je to,« pravi.

Kozjanski park je pripravil že 25 prireditev Praznik kozjanskega jabolka, s katero se poklanja jabolku, ki prihaja iz visokodebelnih travniških sadovnjakov, in opozarja na pomen skrbi za biotsko pestrost. Dogajanje je s svojo prisotnostjo počastila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je Kozjanskemu parku predala tudi Slovensko nagrado Natura 2000, in sicer v kategoriji za komunikacijske akcije za tovrstna zavarovana območja.  

 Rak dojke je v Sloveniji še vedno najbolj prevladujoča vrsta raka med žensko populacijo. Je bolezen, ki kljub napačnemu prepričanju mnogih ni omejena na neko starostno skupino ali zgolj na ženski spol. Po podatkih državnega presejalnega programa za odkrivanje raka dojk Dora zaradi raka dojke v Sloveniji letno v povprečju zboli več kot 1.500 žensk in od 10 do 15 moških. Zato so ustrezna diagnostika na primarni zdravstveni ravni, dobra obveščenost in podpora okolice ključnega pomena, da bolnice in bolniki uspešno in dostojanstveno prebrodijo to nelahko obdobje življenja in se s svojo boleznijo naučijo živeti čim bolj kakovostno.