Upam si trditi, da je s terase Dragovega doma na Homu eden najlepših razgledov – če ne celo najlepši – na celotno Spodnjo Savinjsko dolino. Sandi Skornšek v njem od letošnje pomladi uživa vsak dan. Postal je oskrbnik te priljubljene planinske postojanke in s tem obrnil nov list v svojem življenju. Po tretji presaditvi jeter, od katere je minilo šest let, se počuti izvrstno in kot pravi, je končno čas, da se posveti nečemu, v čemer res uživa.  

  Ko otrok na sistematskem pregledu pri treh letih našteva barve v angleščini, to ni nujno pokazatelj, da obvlada tuji jezik. Pediatri ob tem posumijo, da več ur na dan preživi ob gledanju risank na tujih programih. Opažajo vedno več najmlajših, ki so med komunikacijo begavi, nimajo obstanka, ne vzpostavljajo očesnega stika, njihov govorni razvoj zelo zaostaja. Zaradi takšnih opažanj so slovenski pediatri iz sekcije za primarno pediatrijo pri Zdravniški zbornici Slovenije s strokovnjaki z drugih področij pripravili prve nacionalne smernice o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Gre za vodilo staršem o tem, kdaj otroke seznaniti z digitalnimi tehnologijami in kakšne vsebine izbirati, da otrokom ne bodo škodile pri njihovem razvoju.  

 V Cepilnem centru Celje se je danes do 17.30 možno cepiti proti covidu-19 s prvim odmerkom AstraZenece brez predhodne prijave. Cepljenje poteka v hali L celjske dvorane Golovec.

Z današnjim dnem se je začelo samotestiranje dijakov na okužbo s koronavirusom. Dijaki se testirajo doma. Teste so jim v večini šol razdelili v petek, v nekaterih jih bodo v tem tednu.

»Včasih potrebujemo le skok v Meževo deželo« Mali Teo je nasmejan, radoživ, vedoželjen in zgovoren petletnik. Navdušuje se nad dinozavri in s svojo posebno energijo človeka hitro potegne v svoj svet. A ta njegov svet ni vselej nasmejan. Pogosto je prežet tudi z bolečino in s strahom. Teo ima namreč redko bolezen osteogenesis imperfecta (OI). Gre za bolezen krhkih kosti. Še preden je upihnil pet svečk na torti, je zabeležil devet zlomov, prestal kar nekaj operacij in se zaradi težav s pljuči že dvakrat zbudil iz umetne kome. Dnevi, ko je njegovo telo potrebovalo počitek, so bili najhujši za njegova starša. Takrat je mlada mamica Tamara Krajnčan uteho našla v pripovedovanju. S tem je pobegnila v svet, kjer je vse lepo. Pravljico o deželi sanj, ki jo je pripovedovala svojemu spečemu sinku, je nekega dne tudi zapisala. Pred dnevi je izdala slikanico Meževa dežela, s katero je svet, v katerega se je zatekal v najtežjih trenutkih, delila z drugimi.  

  Da v Zdravstveni postaji Šmarje pri Jelšah primanjkuje zdravnikov in da nekateri bolniki svojega zdravnika nikakor ne morejo priklicati po telefonu, je na zadnji seji tamkajšnjega občinskega sveta opozoril župan Matija Čakš. »Šmarje kot ustanovna občina zdravstvenega doma ne bo in ne sme ostati brez zdravnikov in pediatrov. Moja soseda je, preden je priklicala ambulanto, v dveh dneh v dom klicala 131-krat. Tega ne smemo dopustiti,« je dejal. Direktorica tega javnega zdravstvenega zavoda mag. Jasna Žerak, ki se ji bo mandat iztekel čez manj kot mesec, meni, da je strah, da občani ne bi imeli dostopa do zdravnika, neutemeljen.  

Cepilni center Zdravstvenega doma Celje od danes cepljenje splošne populacije izvaja v hali L celjske dvorane Golovec. Na voljo je osem cepilnim mest z okrepljenim zdravstvenim kadrom za cepljenje. Dnevno bodo lahko zdaj cepili do 1500 oseb.

  Na pogovor se je pripeljal s kolesom in s širokim nasmehom odkimal, ko sem ga vprašala, ali ima po operaciji kakšne posebne težave. Na dan najinega srečanja je minilo natančno leto, odkar je danes 29-letni fant iz Podčetrtka izvedel, da ima v možganih tumor. Ko je izvedel za diagnozo, je doma odprl penino in si nazdravil, prepričan, da bo ozdravel. V začetku februarja letos je prestal operacijo možganskega tumorja v budnem stanju v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Svojo izkušnjo, ko je med posegom ob neizmernem zaupanju do zdravnikov pripovedoval šale in ponavljal poštevanko, je opisal v svojem videu kot zahvalo slovenskemu zdravstvu. In v spodbudo tistim, ki se v življenju soočajo s podobno preizkušnjo.  

Nova Knjiga z namenom: Levček Aleksander na eskimskem taboru Že dve desetletji mlada dekleta, združena pod mavričnim dežnikom Leo kluba Mavrica Celje, bogatijo življenje ljudi v širši regiji. V tem času so pripravila številne dobrodelne projekte, katerih cilj in vizija ostajata ves čas enaka – pomoč socialno šibkejšim družinam in posameznikom, ranljivim skupinam in mladim talentom, da se lažje prebijejo skozi labirint življenja. Mavrice, kot se same imenujejo, pri svojem delu ostajajo zveste načelom lionizma, a kljub temu stopajo v korak s časom in s svojim delovanjem nemalokrat prestopijo okvirje klasičnega dobrodelnega delovanja. Da nas poleg materialne vedno bolj ogroža tudi duševna revščina, je razgalila prav zdravstvena kriza, v kateri smo ujeti že več kot leto. In to je področje, ki mu dekleta že nekaj časa namenjajo posebno pozornost.  

Vsi pedopsihiatrični oddelki v državi so polni. Med najpogostejšimi razlogi za obravnavo otrok in mladostnikov so anksioznost, depresivnost, samomorilne misli in motnje hranjenja. Je epidemija ustvarila duševne motnje ali jih je samo razgalila? Tudi na tem področju zdravstva so klofuto sistema dobili najranljivejši: mladi, ki doma nimajo urejenega podpornega okolja, mladi, ki so že žrtve nasilja, mladi s posebnimi potrebami in mladi, ki so bolj nagnjeni k duševnim motnjam. Povprečna starost hospitaliziranih otrok z duševnimi motnjami je 15 let, a so v obravnavah tudi mlajši od 10 let. Med drugim smo preverili, kako je s povečanim številom mladih v duševni stiski na Celjskem. (SIMONA ŠOLINIČ)

Na njun hrib ni čisto enostavno priti. Cesto, ki je vodila do Rodovnega posestva Naša hiša, je pred časom odnesel plaz, kar v kraju, imenovanem Plazovje, niti ni posebno presenečenje. Vprašanje je le, kdaj bo cesta spet prevozna. Medtem uporabljata začasno rešitev, strmo luknjasto povezavo, ki ni za vsak avto. Sicer pa se tudi peš daleč pride ... A mlada prišleka iz mesta, nova lastnika slabih dveh hektarjev posestva, se zaradi tega ne obremenjujeta. Ko sta Anja Zagoričnik Jarm in Miha Jarm pred dvema letoma prišla živet v novo okolje, sta se zavedala, da zapuščata udobje mesta in da se podajata na neznano pot. Danes oba zatrjujeta, da jima ni žal in da sta hvaležna za to, da sta našla svoj kotiček, kjer se lažje soočata s svetom, ki zbuja vse več nelagodja in zaskrbljenosti. Če ne bi poskusila, bi jima bilo žal vse življenje.

V Splošni bolnišnici Celje so morali v tretjem epidemičnem valu samo v mesecu dni urediti dva dodatna covidna oddelka in znova povečati število intenzivnih bolniških postelj. Danes je tako hospitaliziranih že skoraj 100 covidnih bolnikov, 18 jih potrebuje intenzivno terapijo. (SŠol)

V Vinski Gori so v enem od čebelnjakov zaznali nalezljivo bolezen – hudo gnilobo čebelje zalege. Ker gre za zelo nalezljivo bolezen, ki lahko čebelarjem povzroči velike ekonomske izgube, je pristojna veterinarska služba odredila zaprtje okuženega območja v razdalji tri kilometre okrog kužnega čebelnjaka. Zapora poleg dela velenjske obsega še v del žalske in dobrnske občine. Trenutno poleg omenjenega primera zapore beležijo še na območju Laškega, Rogaške Slatine in Rogatca.

Na priljubljeni in množično obiskani sprehajalni poti na relaciji Celje – Viseči most – Žalec je bil opažen medved. Policija sprehajalce opozarja, naj bodo skrajno previdni.

Število hospitaliziranih covidnih bolnikov v Splošni bolnišnici Celje se je v zadnjih dneh strmo povišalo. Danes jih zdravniško nego potrebuje že kar 83, 14 jih potrebuje intenzivno terapijo. Od sredine lanskega septembra do danes je v Celju umrlo 416 covidnih bolnikov. (SŠol, Foto: SHERPA)

Iskreno o težavah, preizkušnjah in bolečini na covidnem oddelku 30-letni Anže Jelenc je že dvanajst let zaposlen kot zdravstveni tehnik. Pred tedni je končal petmesečno službovanje na covidnem oddelku v Ljubljani in se vrača na otroško kirurgijo na pediatrično kliniko. »Nikoli si nisem mislil, da bom pogrešal otroški jok,« je po napornem službovanju vesel vrnitve na staro delovno mesto. »Bilo je naporno, a vesel sem, da sem lahko s svojim delom in časom bolnikom olajšal dneve na zaprtem oddelku in jim pomagal prebroditi težavno obdobje.«  

»Vem, da se vse vleče že zelo dolgo in da imamo občutek, kot da nič ne pomaga. Toda če bi zdaj sprostili vse zaščitne ukrepe, bi se zgodil italijanski Bergamo. Vem, da smo vsi naveličani vseh ukrepov, ampak brez njih bi bilo še slabše. To je razlog, da vztrajamo. Tudi jaz bi rada živela normalno, ampak skrbi me, da bi bilo stanje brez ukrepov resnično katastrofalno,« pravi doc. dr. Mateja Logar, dr. med., specialistka infektologije na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana ter vodja vladne svetovalne skupine za epidemijo. Na intervju je pristala takoj.  Če še morda ne veste, je Logarjeva – kot sama pravi – »čistokrvna« Celjanka. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Andraž Purg - GrupA)  

Danes obeležujemo svetovni dan zdravja, ki letos poteka pod geslom »Gradimo pravičnejši, bolj zdrav svet«. Epidemija COVID-19 je še posebej razgalila številne neenakosti v zdravju, ki smo jim priča tako v lokalnih okoljih kakor med številnimi državami po svetu. Zato je treba za vsakega posameznika doseči najvišje možne zdravstvene standarde, pravi zdravnica Jana Govc Eržen.

Trd boj s še tršim novim koronavirusom vzporedno tlakuje tudi pot novim možnostim v medicini. Ni vse slabo v epidemiji. Odpirajo se priložnosti, ki jih slovensko zdravstvo mora prepoznati in jih uporabiti. Pravočasno. Ena takšnih možnosti je telemedicina oziroma zdravstveno spremljanje bolnikov na daljavo. Seveda to ne pomeni, da fizičnega stika z zdravnikom ni ali da ga v prihodnosti ne bo več. Nasprotno. Še več ga je. Gre le za možnost, da bolnika, čigar zdravstveno stanje je takšno, da je spremljanje na daljavo možno, zdravniki spremljajo s telemedicinskim postopkom. Bolnik je pri tem seznanjen z meritvami, ki jih mora opraviti in je na podlagi dovršenega informacijskega sistema ves čas v stiku z zdravstvenim osebjem, kar mu poleg okrevanja v domačem okolju daje občutek varnosti. Toda ali znajo vse zdravstvene ustanove to izkoristiti in si olajšati delo? To je že drugo vprašanje, na katerega si bodo morali odgovoriti tudi v zdravstvenih domovih na Celjskem. Medtem pa celjska bolnišnica telemedicino že uspešno izvaja. (SIMONA ŠOLINIČ)

Upokojeni primarij Ivan Dolinar, dr. med., je razpet med Celjem in Preboldom. V Celju že več desetletij živi z ženo v družinski hiši, v Preboldu ima domačijo, kamor se še posebej v topli polovici leta rad pogosto vrača. Vso svojo poklicno pot je bil kot zdravnikza bolezni ušes, nosu in grlazvest Splošni bolnišnici Celje. Po upokojitvi leta 1993 se je posvetil svoji drugi veliki ljubezni – zgodovini. Kot ljubiteljski zgodovinar in zaveden Preboldčan je do zdaj napisal že vrsto knjig o Šentpavlu in njegovi okolici, kot vsakemu rad pove, da se je Prebold nekoč imenoval.