Potreboval je krepko življenjsko klofuto in skoraj 40 let, da je spoznal, da želja po popolnosti ni najboljše izhodišče za notranji mir in spokojnost. Aljoša Bagola, ki je že kot mladenič osvajal številne oglaševalske nagrade in je pri le 24 letih postal kreativni direktor znane oglaševalske agencije, je pred časom stopil na novo pot, v veliki meri posvečeno duševnemu zdravju. Z besednimi igrami, s humorjem in z lastno izkušnjo govori o bremenih vzgoje, a tudi o previsokih pričakovanjih delodajalcev in družbenih omrežij, zaradi katerih pogosto na prvo mesto dajemo druge, pri čemer skrb zase puščamo ob strani.  

Na travniku ob osnovni šoli Antona Aškerca v Rimskih Toplicah je Čebelarsko društvo Laško slavnostno predalo namenu učni čebelnjak. Društvo ga je pridobilo z uspešno kandidaturo na javni razpis projekta #PRVAčebela, ki sta ga razpisala Prva osebna zavarovalnica in Čebelarska zveza Slovenije. Namen projekta je približati čebelarstvo mlajšim generacijam, zato so v okviru javnega razpisa in javnega glasovanja izbrali prejemnike učnih čebelnjakov.

  Po dobrem letu dni od uvedbe izvajalca v delo je dokončana energetska sanacija osrednje bolnišnične stavbe Splošne bolnišnice Celje.  

Da je cepljenju naklonjena dobra polovica Slovencev, so pokazale zadnje javnomnenjske raziskave, tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje načrtuje, da bi do konca junija lahko cepili vse prijavljene. Cilju, da bi po zdajšnji petini cepljenih dosegli potrebno precepljenost, k čemur stremijo vse države po svetu, žal nasprotujejo, kjerkoli je mogoče, najbolj popularni in znani slovenski zagovorniki teorij zarot.

Zatem ko se je pred dnevi zaradi trenutne situacije in večjega števila bolnikov pokazala težava pri organizaciji dela v Urgentnem centru Novo mesto, je samo še vprašanje časa, kdaj bo »počilo« v Celju. Celjska bolnišnica ima delovanje urgentnega centra urejeno na »dveh tirih«, kar pomeni, da je prva urgenca namenjena covidnim bolnikom in druga bolnikom brez znakov okužbe z novim koronavirusom. Razlog za težave v Celju je tudi težja dostopnost do družinskih zdravnikov, kar pomeni, da več ljudi pomoč poišče v urgentnem centru, ki je ves čas odprt. Kje je torej srž problema in kje rešitev? Naj spomnimo, da tako v zdravstvenih domovih in bolnišnici trdijo, da je zdravstvenega kadra premalo in da je osebje po 16 mesecih epidemije že popolnoma izgorelo. (SIMONA ŠOLINIČ, FOTO: )

Zatem ko je Zdravstveni dom Celje v začetku tedna ljudi pozval k cepljenju brez naročanja, je tak poziv naletel na ogromen odziv ljudi. Danes, ko je bilo za cepljenje predvideno cepivo Pfizer, je bila vrsta čakajočih od hale L celjskega Golovca, kjer poteka cepljenje, vse do glavnega vhoda in parkirišča Golovca. Med čakajočimi je bilo ogromno ljudi iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine. Kot so sporočili iz ZD Celje, pa za jutri cepljenje za nenaročene s cepivom Moderna odpade. Razlog je v današnjem velikem odzivu ljudi. Cepili so namreč kar dva tisoč oseb. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Andraž Purg - GrupA, Špela Ožir)

Na socialnem omrežju Facebook se je te dni razširila izkušnja bolnice, ki je pred dnevi bila sprejeta na opazovanje v Urgentni center Celje zaradi anafilaktične reakcije. V zapisu omenja domnevno neprimerno obnašanje dveh medicinskih sester, ki sta bili v takratni delovni izmeni.

»V Sloveniji se nam zdi, da je narava, ki nas obdaja, nekaj samoumevnega. A z nepremišljenimi posegi jo lahko hitro opustošimo,« pravi priznan slovenski fotograf in filmski ustvarjalec Matej Vranič. Tudi sporočilne fotografije in zanimivi naravoslovni filmu, kakršne ustvarja, prispevajo k osveščanju ljudi. Tokrat je s 15-člansko ekipo sodelavcev ustvaril svoj drugi dokumentarni film. Divja Slovenija, kot se imenuje, predstavlja zgodbe več kot 50 živalskih vrst, ki so pri nas manj znane. Privlačne najavne scene kar kličejo k nujnosti ogleda 83-minutnega filma, ki bo jeseni začel pot po slovenskih kinematografih.

V Celju se lahko v tem tednu, in sicer danes, jutri in v četrtek, proti covidu cepite brez naročanja. Cepljenje se izvaja v hali L celjske dvorane Golovec v določenih terminih – danes (torek) med 9.10 do 11. uro, jutri (sreda) med 15. in 17. uro ter v četrtek med 12. in 16. uro. Na voljo so cepiva Johnson&Johnson, Pfizer in Moderna. Če cepiva na določen dan zmanjka, se cepljenje v tem terminu zaključi, sporočajo iz Zdravstvenega doma Celje.

  Upam si trditi, da je s terase Dragovega doma na Homu eden najlepših razgledov – če ne celo najlepši – na celotno Spodnjo Savinjsko dolino. Sandi Skornšek v njem od letošnje pomladi uživa vsak dan. Postal je oskrbnik te priljubljene planinske postojanke in s tem obrnil nov list v svojem življenju. Po tretji presaditvi jeter, od katere je minilo šest let, se počuti izvrstno in kot pravi, je končno čas, da se posveti nečemu, v čemer res uživa.  

  Ko otrok na sistematskem pregledu pri treh letih našteva barve v angleščini, to ni nujno pokazatelj, da obvlada tuji jezik. Pediatri ob tem posumijo, da več ur na dan preživi ob gledanju risank na tujih programih. Opažajo vedno več najmlajših, ki so med komunikacijo begavi, nimajo obstanka, ne vzpostavljajo očesnega stika, njihov govorni razvoj zelo zaostaja. Zaradi takšnih opažanj so slovenski pediatri iz sekcije za primarno pediatrijo pri Zdravniški zbornici Slovenije s strokovnjaki z drugih področij pripravili prve nacionalne smernice o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Gre za vodilo staršem o tem, kdaj otroke seznaniti z digitalnimi tehnologijami in kakšne vsebine izbirati, da otrokom ne bodo škodile pri njihovem razvoju.  

 V Cepilnem centru Celje se je danes do 17.30 možno cepiti proti covidu-19 s prvim odmerkom AstraZenece brez predhodne prijave. Cepljenje poteka v hali L celjske dvorane Golovec.

Z današnjim dnem se je začelo samotestiranje dijakov na okužbo s koronavirusom. Dijaki se testirajo doma. Teste so jim v večini šol razdelili v petek, v nekaterih jih bodo v tem tednu.

»Včasih potrebujemo le skok v Meževo deželo« Mali Teo je nasmejan, radoživ, vedoželjen in zgovoren petletnik. Navdušuje se nad dinozavri in s svojo posebno energijo človeka hitro potegne v svoj svet. A ta njegov svet ni vselej nasmejan. Pogosto je prežet tudi z bolečino in s strahom. Teo ima namreč redko bolezen osteogenesis imperfecta (OI). Gre za bolezen krhkih kosti. Še preden je upihnil pet svečk na torti, je zabeležil devet zlomov, prestal kar nekaj operacij in se zaradi težav s pljuči že dvakrat zbudil iz umetne kome. Dnevi, ko je njegovo telo potrebovalo počitek, so bili najhujši za njegova starša. Takrat je mlada mamica Tamara Krajnčan uteho našla v pripovedovanju. S tem je pobegnila v svet, kjer je vse lepo. Pravljico o deželi sanj, ki jo je pripovedovala svojemu spečemu sinku, je nekega dne tudi zapisala. Pred dnevi je izdala slikanico Meževa dežela, s katero je svet, v katerega se je zatekal v najtežjih trenutkih, delila z drugimi.  

  Da v Zdravstveni postaji Šmarje pri Jelšah primanjkuje zdravnikov in da nekateri bolniki svojega zdravnika nikakor ne morejo priklicati po telefonu, je na zadnji seji tamkajšnjega občinskega sveta opozoril župan Matija Čakš. »Šmarje kot ustanovna občina zdravstvenega doma ne bo in ne sme ostati brez zdravnikov in pediatrov. Moja soseda je, preden je priklicala ambulanto, v dveh dneh v dom klicala 131-krat. Tega ne smemo dopustiti,« je dejal. Direktorica tega javnega zdravstvenega zavoda mag. Jasna Žerak, ki se ji bo mandat iztekel čez manj kot mesec, meni, da je strah, da občani ne bi imeli dostopa do zdravnika, neutemeljen.  

Cepilni center Zdravstvenega doma Celje od danes cepljenje splošne populacije izvaja v hali L celjske dvorane Golovec. Na voljo je osem cepilnim mest z okrepljenim zdravstvenim kadrom za cepljenje. Dnevno bodo lahko zdaj cepili do 1500 oseb.

  Na pogovor se je pripeljal s kolesom in s širokim nasmehom odkimal, ko sem ga vprašala, ali ima po operaciji kakšne posebne težave. Na dan najinega srečanja je minilo natančno leto, odkar je danes 29-letni fant iz Podčetrtka izvedel, da ima v možganih tumor. Ko je izvedel za diagnozo, je doma odprl penino in si nazdravil, prepričan, da bo ozdravel. V začetku februarja letos je prestal operacijo možganskega tumorja v budnem stanju v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Svojo izkušnjo, ko je med posegom ob neizmernem zaupanju do zdravnikov pripovedoval šale in ponavljal poštevanko, je opisal v svojem videu kot zahvalo slovenskemu zdravstvu. In v spodbudo tistim, ki se v življenju soočajo s podobno preizkušnjo.  

Nova Knjiga z namenom: Levček Aleksander na eskimskem taboru Že dve desetletji mlada dekleta, združena pod mavričnim dežnikom Leo kluba Mavrica Celje, bogatijo življenje ljudi v širši regiji. V tem času so pripravila številne dobrodelne projekte, katerih cilj in vizija ostajata ves čas enaka – pomoč socialno šibkejšim družinam in posameznikom, ranljivim skupinam in mladim talentom, da se lažje prebijejo skozi labirint življenja. Mavrice, kot se same imenujejo, pri svojem delu ostajajo zveste načelom lionizma, a kljub temu stopajo v korak s časom in s svojim delovanjem nemalokrat prestopijo okvirje klasičnega dobrodelnega delovanja. Da nas poleg materialne vedno bolj ogroža tudi duševna revščina, je razgalila prav zdravstvena kriza, v kateri smo ujeti že več kot leto. In to je področje, ki mu dekleta že nekaj časa namenjajo posebno pozornost.  

Vsi pedopsihiatrični oddelki v državi so polni. Med najpogostejšimi razlogi za obravnavo otrok in mladostnikov so anksioznost, depresivnost, samomorilne misli in motnje hranjenja. Je epidemija ustvarila duševne motnje ali jih je samo razgalila? Tudi na tem področju zdravstva so klofuto sistema dobili najranljivejši: mladi, ki doma nimajo urejenega podpornega okolja, mladi, ki so že žrtve nasilja, mladi s posebnimi potrebami in mladi, ki so bolj nagnjeni k duševnim motnjam. Povprečna starost hospitaliziranih otrok z duševnimi motnjami je 15 let, a so v obravnavah tudi mlajši od 10 let. Med drugim smo preverili, kako je s povečanim številom mladih v duševni stiski na Celjskem. (SIMONA ŠOLINIČ)

Na njun hrib ni čisto enostavno priti. Cesto, ki je vodila do Rodovnega posestva Naša hiša, je pred časom odnesel plaz, kar v kraju, imenovanem Plazovje, niti ni posebno presenečenje. Vprašanje je le, kdaj bo cesta spet prevozna. Medtem uporabljata začasno rešitev, strmo luknjasto povezavo, ki ni za vsak avto. Sicer pa se tudi peš daleč pride ... A mlada prišleka iz mesta, nova lastnika slabih dveh hektarjev posestva, se zaradi tega ne obremenjujeta. Ko sta Anja Zagoričnik Jarm in Miha Jarm pred dvema letoma prišla živet v novo okolje, sta se zavedala, da zapuščata udobje mesta in da se podajata na neznano pot. Danes oba zatrjujeta, da jima ni žal in da sta hvaležna za to, da sta našla svoj kotiček, kjer se lažje soočata s svetom, ki zbuja vse več nelagodja in zaskrbljenosti. Če ne bi poskusila, bi jima bilo žal vse življenje.