V soboto članice Leo Kluba Mavrica Celje pripravljajo jubilejno, deseto, dobrodelno debato. Tokrat bo govora o odnosih in njihovi preobrazbi, ki smo ji priča zadnja leta. Vsi smo se znašli pred številnimi izzivi. Kaj smo se naučili in kakšni izpiti nas, kot družbo, čakajo v tem letu?

Florijan je triinpolletni deček, ki ima rad družbo vrstnikov in odraslih, obožuje vodo, knjige, zvočne posnetke in narodnozabavno glasbo. Zaradi igrive narave in simpatičnega nasmeha, ki nikoli ne izgine, razsvetli še tako turoben dan. A ima tudi redko in neozdravljivo gensko bolezen, angelmanov sindrom, ki so mu ga diagnosticirali, ko je bil star dve leti. Gre za redko nevrološko-gensko okvaro, za katero je značilna napaka na 15. kromosomu in se pojavi pri enem od dvajset tisoč otrok ter prizadene predvsem možgane.  

Z direktorjem Zdravstvenega doma Velenje o težavah in rešitvah v javnem zdravstvu  

Po domovih v teh dneh diši po krofih. Samo v pustnem času jih pojemo več milijonov, ob tem pa pripravljamo še druge ocvrte dobrote, kot so miške, flancati ... Pri tem nastane ogromno odpadnega jedilnega olja, ki je nevaren odpadek, če konča v odtoku, straniščni školjki ali na domačem kompostu. Le en liter odpadnega jedilnega olja, zlit v odtok ali naravo, lahko namreč onesnaži tudi milijon litrov pitne vode, opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer so pripravili nasvete, kako pravilno ravnati z oljem, ki nam ostane po cvrtju, da bomo s tem naredili najmanj škode okolju.

Z vijolično in rumeno osvetljavo gradu bo celjska občina v ponedeljek in torek obeležili mednarodni dan epilepsije in mednarodni dan boja proti otroškemu raku.

»Jutri morajo občinske službe začeti pripravljati dokumentacijo za razpis koncesije, ker se lahko zgodi, da bo pojutrišnjem že prepozno,« je na torkovi seji velenjske svetnike posvaril direktor Zdravstvenega doma (ZD) Velenje Janko Šteharnik. Svetnike in vodstvo občine je seznanil s stisko zaradi pomanjkanja zdravnikov. Pri tem je bil očitno prepričljiv, saj so svetniki s sklepom omogočili možnost razpisovanja koncesij z ohranitvijo ali s širitvijo javnega zdravstvenega sistema.  

Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je danes po naših podatkih ponovno imenoval Franca Vindišarja za strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje. Vindišar je že bil strokovni direktor celjske bolnišnice do marca lani, ko ga je vlada imenovala za državnega sekretarja na Ministrstvu RS za zdravje. Ko je bolnišnica objavila razpis za strokovnega direktorja, pa se je Vindišar prijavil kljub funkciji, ki jo ima na ministrstvu. (SŠol, Foto: Andraž Purg - GrupA)

Biserka Kutnjak z Vranskega je bila dolga leta dejavna članica Župnijske karitas Vransko. Kot prostovoljka je pomagala, kolikor je lahko. Ob tem je bila polna energije. Veliko je potovala in smučala. Življenje se ji je spremenilo, ko so ji zdravniki odkrili karcinom v obeh dojkah. Polna energije ga je premagala tako prvič kot drugič ter se ponovno posvetila stvarem, ki so jo osrečevale. V začetku leta 2018 jo je v posteljo položila pljučnica, po kateri nikakor ni mogla povsem okrevati, dokler ni jeseni za nekaj mesecev padla v komo. Zdravniki so se iz dneva v dan borili za njeno življenje. To je na njenem telesu pustilo veliko posledic. Življenje bi ji olajšalo dvigalo, a pot do njega je zaradi njene invalidske pokojnine skoraj nemogoča, zato je hvaležna za vsako pomoč.

  V Zdravstvenem domu Šentjur so med Dnevi cepljenja 36 osebam namesto cepiva po pomoti vbrizgali fiziološko raztopino. Pacientom so se opravičili in jih povabili na ponovno cepljenje.    

Potem ko so v Celju in nekaterih drugih mestih po državi že v soboto in včeraj namerili presežene mejne vrednosti delcev PM10 v zraku, je zrak onesnažen tudi danes. Po podatkih Agencije za okolje je danes v Celju pričakovana visoka onesnaženost zraka z delci PM10.

  Do stanovanja družine Sorčan iz Hruševca vodijo strme stopnice. Amadej Sorčan, šestošolec s cerebralno paralizo, jih lahko premaga le tako, da ga eden od staršev nese na svojih ramenih. Ker fant pridno raste, ga mama in oče vedno težje prenašata, oba imata že zdaj hude težave s hrbtenico. Da bo lažje odhajal v šolo in se vračal iz nje domov, odšel na sprehod ali se udeležil tečaja angleščine, ki mu je ljuba že od malih nog, potrebuje dvigalo. Terapije, ki jih najstnik nujno potrebuje za ohranjanje gibljivosti, so velik zalogaj za družinski proračun. Zato Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur vse ljudi dobrega srca prosi za pomoč. S pomočjo dvigala in ostalih gradbenih posegov želi družini z ramen odvzeli del bremen, s katerimi je večini ljudi prizaneseno.  

  Patricija Vrenko je navdušena nad plesom čebel. Čebelarjenje je zanjo sveti obred. Medtem ko gredo nekateri k maši v cerkev, se ona odpravi k čebelam. Za druženje z njimi je priložnost našla med zaprtjem države v prvem valu epidemije koronavirusa, ko je končno imela malo več prostega časa. Apiterapevtka iz Podčetrtka je tudi ena od dveh Slovenk v svetovnem projektu Women for bees (Ženske za čebele) pod okriljem Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco).  

Varuh zdravja, Vzajemna, je že drugo leto tri zimske donacije namenil organizacijam, ki svoje poslanstvo opravljajo srčno in nesebično – drugo leto zapored društvu Humanitarček ter poleg njega še Ustanovi Fundaciji za otroke in društvu Vesele nogice. Finančna pomoč v skupni višini 12.000 evrov bo pomagala priskrbeti kurilno olje in tople obroke za starostnike, pripomogla k nakupu komunikacijskega pripomočka za osebe s posebnimi potrebami, z božičnimi darili pa bo razveselila otroke s posebnimi potrebami in njihove družine.

Sandi Češko, eden najbogatejših Slovencev, je obogatel s kosmodiskom – šlo je za eno največjih tranzicijskih prevar. Desetletja je iz plastike narejen masažni pripomoček kosmodisk veljal za veliko prodajno uspešnico, ki je obnorela Slovence, prepričane, da si bodo z njim odpravili bolečine, a je nenadoma utonila v pozabo. Še vedno ga oglašujejo in ponujajo za 65,98 evra, a kaj, ko ga ni mogoče kupiti, ker »ni na voljo«. Ali po njem res ni povpraševanja, ker Slovenci nimamo več težav s hrbtenico?

Nekdanja košarkarica s čudežnimi rokami in z močno energijo Tjaša Fendre se je v športni karieri srečala z različnimi načini masaž, po igralski karieri je to področje izbrala za svoj poklic. Danes znanje, ki ga je pridobivala tako v tujini kot doma, s pridom uporablja pri uvajanju in razvijanju novih ter za širšo javnost morda še ne tako dobro znanih oblik terapevtskih masaž. V zadnjem obdobju se vse bolj posveča tudi zvočnim in energetskim terapijam.  

»Alkoholik se mora za zdravljenje odločiti sam. Družina je pri tem glavna podpora. Če se oseba sama ne odloči za streznitev, jo kdorkoli drug k temu težko prisili. Alkoholizem je bolezen. Pred njo smo nemočni vsi. Ne glede na status in finančni položaj ali spol. Včasih rečejo, da je natakar kriv, ker postreže alkoholiku. Ne, ni kriv on. Alkoholik je tisti, ki je nemočen, saj ne zmore reči ne. Pri alkoholizmu ni sredine. Ali človek pije ali je trezen. Samo to dvoje obstaja,« nam je zaupal zdravljeni alkoholik. Delež ljudi, ki prekomerno pijejo alkohol se je v v zadnjem letu dni strmo povišal. Gre za katastrofalne podatke, ki so le vrh ledene gore. Mnogo alkoholizma je skritega. Doma, v službah, na cestah. (SIMONA ŠOLINIČ)  

  Da je dolgčas samo dolgočasnim ljudem, je že v mladosti ugotovila Bojca Januš in se trdno odločila, da sama ne želi biti med njimi. Takrat so se v njeni glavi začele rojevati številne ideje, kaj vse zanimivega lahko počne. Med zaposlitvijo v prvi ekološki trgovini v državi ji je pod roke prišla knjiga Uporni kmet, v kateri avtor Sepp Holzer opisuje, da je mogoče sadje in zelenjavo pridelovati tudi drugače kot tako, kot so nas učile mame in babice. Nekdanjo Celjanko, ki je bila prav zaradi bremena tradicionalnih vrtnarskih usmeritev dolgo prepričana, da nima zelenih prstov, so permakulturne ideje pripeljale na lastno podjetniško pot. Pred kratkim je izdala knjigo, v kateri se ne dotika le pogleda na trajnostno pridelavo hrane, ampak tudi psihologije, urejanja doma, pogleda na svet in na sebe.  

  Svet je med pandemijo proizvedel več kot osem milijonov ton odpadkov, povezanih z zaščito pred koronavirusom, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. Gre za zaščitni material, ki je večinoma narejen iz plastike za enkratno uporabo. Težava omenjenih odpadkov je, da se nikoli zares ne razgradijo, ampak zgolj razpadejo na koščke, na tako imenovano mikroplastiko. Medtem ko imajo javne ustanove, kot so bolnišnice, zdravstveno domovi in šole, za ravnanje s tovrstnimi odpadki vzpostavljene posebne načine ravnanja, se jih na drugih področjih življenja veliko znajde v okolju – na tleh, ob sprehajalnih poteh, v bližini košev za smeti. Vse to lahko zaide v vodne sisteme in posledično v ljudi. To pomeni, da bodo z našimi odpadki živeli še naši otroci, vnuki in prihodnje generacije.  

Poročanje o tem, da intenzivni oddelki v bolnišnicah po Sloveniji pokajo po šivih, je očitno sprožilo premik pri cepljenju s prvim odmerkom tudi na Polzeli.