Biserka Kutnjak z Vranskega je bila dolga leta dejavna članica Župnijske karitas Vransko. Kot prostovoljka je pomagala, kolikor je lahko. Ob tem je bila polna energije. Veliko je potovala in smučala. Življenje se ji je spremenilo, ko so ji zdravniki odkrili karcinom v obeh dojkah. Polna energije ga je premagala tako prvič kot drugič ter se ponovno posvetila stvarem, ki so jo osrečevale. V začetku leta 2018 jo je v posteljo položila pljučnica, po kateri nikakor ni mogla povsem okrevati, dokler ni jeseni za nekaj mesecev padla v komo. Zdravniki so se iz dneva v dan borili za njeno življenje. To je na njenem telesu pustilo veliko posledic. Življenje bi ji olajšalo dvigalo, a pot do njega je zaradi njene invalidske pokojnine skoraj nemogoča, zato je hvaležna za vsako pomoč.

  V Zdravstvenem domu Šentjur so med Dnevi cepljenja 36 osebam namesto cepiva po pomoti vbrizgali fiziološko raztopino. Pacientom so se opravičili in jih povabili na ponovno cepljenje.    

Potem ko so v Celju in nekaterih drugih mestih po državi že v soboto in včeraj namerili presežene mejne vrednosti delcev PM10 v zraku, je zrak onesnažen tudi danes. Po podatkih Agencije za okolje je danes v Celju pričakovana visoka onesnaženost zraka z delci PM10.

  Do stanovanja družine Sorčan iz Hruševca vodijo strme stopnice. Amadej Sorčan, šestošolec s cerebralno paralizo, jih lahko premaga le tako, da ga eden od staršev nese na svojih ramenih. Ker fant pridno raste, ga mama in oče vedno težje prenašata, oba imata že zdaj hude težave s hrbtenico. Da bo lažje odhajal v šolo in se vračal iz nje domov, odšel na sprehod ali se udeležil tečaja angleščine, ki mu je ljuba že od malih nog, potrebuje dvigalo. Terapije, ki jih najstnik nujno potrebuje za ohranjanje gibljivosti, so velik zalogaj za družinski proračun. Zato Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur vse ljudi dobrega srca prosi za pomoč. S pomočjo dvigala in ostalih gradbenih posegov želi družini z ramen odvzeli del bremen, s katerimi je večini ljudi prizaneseno.  

  Patricija Vrenko je navdušena nad plesom čebel. Čebelarjenje je zanjo sveti obred. Medtem ko gredo nekateri k maši v cerkev, se ona odpravi k čebelam. Za druženje z njimi je priložnost našla med zaprtjem države v prvem valu epidemije koronavirusa, ko je končno imela malo več prostega časa. Apiterapevtka iz Podčetrtka je tudi ena od dveh Slovenk v svetovnem projektu Women for bees (Ženske za čebele) pod okriljem Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco).  

Varuh zdravja, Vzajemna, je že drugo leto tri zimske donacije namenil organizacijam, ki svoje poslanstvo opravljajo srčno in nesebično – drugo leto zapored društvu Humanitarček ter poleg njega še Ustanovi Fundaciji za otroke in društvu Vesele nogice. Finančna pomoč v skupni višini 12.000 evrov bo pomagala priskrbeti kurilno olje in tople obroke za starostnike, pripomogla k nakupu komunikacijskega pripomočka za osebe s posebnimi potrebami, z božičnimi darili pa bo razveselila otroke s posebnimi potrebami in njihove družine.

Sandi Češko, eden najbogatejših Slovencev, je obogatel s kosmodiskom – šlo je za eno največjih tranzicijskih prevar. Desetletja je iz plastike narejen masažni pripomoček kosmodisk veljal za veliko prodajno uspešnico, ki je obnorela Slovence, prepričane, da si bodo z njim odpravili bolečine, a je nenadoma utonila v pozabo. Še vedno ga oglašujejo in ponujajo za 65,98 evra, a kaj, ko ga ni mogoče kupiti, ker »ni na voljo«. Ali po njem res ni povpraševanja, ker Slovenci nimamo več težav s hrbtenico?

Nekdanja košarkarica s čudežnimi rokami in z močno energijo Tjaša Fendre se je v športni karieri srečala z različnimi načini masaž, po igralski karieri je to področje izbrala za svoj poklic. Danes znanje, ki ga je pridobivala tako v tujini kot doma, s pridom uporablja pri uvajanju in razvijanju novih ter za širšo javnost morda še ne tako dobro znanih oblik terapevtskih masaž. V zadnjem obdobju se vse bolj posveča tudi zvočnim in energetskim terapijam.  

»Alkoholik se mora za zdravljenje odločiti sam. Družina je pri tem glavna podpora. Če se oseba sama ne odloči za streznitev, jo kdorkoli drug k temu težko prisili. Alkoholizem je bolezen. Pred njo smo nemočni vsi. Ne glede na status in finančni položaj ali spol. Včasih rečejo, da je natakar kriv, ker postreže alkoholiku. Ne, ni kriv on. Alkoholik je tisti, ki je nemočen, saj ne zmore reči ne. Pri alkoholizmu ni sredine. Ali človek pije ali je trezen. Samo to dvoje obstaja,« nam je zaupal zdravljeni alkoholik. Delež ljudi, ki prekomerno pijejo alkohol se je v v zadnjem letu dni strmo povišal. Gre za katastrofalne podatke, ki so le vrh ledene gore. Mnogo alkoholizma je skritega. Doma, v službah, na cestah. (SIMONA ŠOLINIČ)  

  Da je dolgčas samo dolgočasnim ljudem, je že v mladosti ugotovila Bojca Januš in se trdno odločila, da sama ne želi biti med njimi. Takrat so se v njeni glavi začele rojevati številne ideje, kaj vse zanimivega lahko počne. Med zaposlitvijo v prvi ekološki trgovini v državi ji je pod roke prišla knjiga Uporni kmet, v kateri avtor Sepp Holzer opisuje, da je mogoče sadje in zelenjavo pridelovati tudi drugače kot tako, kot so nas učile mame in babice. Nekdanjo Celjanko, ki je bila prav zaradi bremena tradicionalnih vrtnarskih usmeritev dolgo prepričana, da nima zelenih prstov, so permakulturne ideje pripeljale na lastno podjetniško pot. Pred kratkim je izdala knjigo, v kateri se ne dotika le pogleda na trajnostno pridelavo hrane, ampak tudi psihologije, urejanja doma, pogleda na svet in na sebe.  

  Svet je med pandemijo proizvedel več kot osem milijonov ton odpadkov, povezanih z zaščito pred koronavirusom, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. Gre za zaščitni material, ki je večinoma narejen iz plastike za enkratno uporabo. Težava omenjenih odpadkov je, da se nikoli zares ne razgradijo, ampak zgolj razpadejo na koščke, na tako imenovano mikroplastiko. Medtem ko imajo javne ustanove, kot so bolnišnice, zdravstveno domovi in šole, za ravnanje s tovrstnimi odpadki vzpostavljene posebne načine ravnanja, se jih na drugih področjih življenja veliko znajde v okolju – na tleh, ob sprehajalnih poteh, v bližini košev za smeti. Vse to lahko zaide v vodne sisteme in posledično v ljudi. To pomeni, da bodo z našimi odpadki živeli še naši otroci, vnuki in prihodnje generacije.  

Poročanje o tem, da intenzivni oddelki v bolnišnicah po Sloveniji pokajo po šivih, je očitno sprožilo premik pri cepljenju s prvim odmerkom tudi na Polzeli.

Ta teden bo Zdravstveni dom Celje organiziral cepljenje proti covidu-19 tudi v zdravstvenih postajah Vojnik, Dobrna in Štore. (SŠol, Foto: SHERPA)  

V Splošni bolnišnici Celje se je te dni strmo povečalo število sprejetih covidnih bolnikov tako na oddelke kot tudi v intenzivno terapijo. Glede na usmeritev zdravstvenega ministrstva bi morala celjska bolnišnica od minulega ponedeljka zagotavljati 65 navadnih postelj in 24 intenzivnih za covidne bolnike, a je bila situacija tako katastrofalna, da je bila v ponedeljek intenzivna terapija že polna, na navadnih posteljah je bilo že takrat 76 bolnikov, nekaj jih je že čakalo na sprejem v urgentnem centru. Stanje je zelo resno, pravijo v bolnišnici. (SIMONA ŠOLINIČ)

Ob prazniku občine z županom Jankom Kopušarjem Župan Šmartnega ob Paki je, kot rad pove, večni optimist. Kljub trenutnim zaostrenim razmeram v prihodnost zre optimistično. A žal tudi letos optimizem in zagnanost občinskih delavcev ter zaposlenih v Mladinskem centru Šmartno ob Paki nista zadostovala, da bi lahko skupaj in veselo nazdravili prazniku vina, ki je globoko zapisan v zgodovino kraja in ljudi. Čeprav je župan še pred približno tednom upal, da bodo lahko letos praznično martinovanje, ki ga je že lani odpihnila »korona«, izvedli vsaj v manjšem obsegu, žal ne bo tako. »Ne glede na to, kako si želimo to druženje, je vendarle treba reči, da je zdravje na prvem mestu,« pravi župan Janko Kopušar.

  »Za mano je še en uspešno opravljen tehnični pregled,« vsakega pol leta svojim najbližjim v šaljivem tonu sporoči Sara Gorišek iz Šmarja pri Jelšah. V mislih ima pregled na onkološkem inštitutu. Ko je bila stara 26 let, je med jutranjim poležavanjem s svojima malčkoma v levi dojki povsem naključno začutila nenavadno zatrdlino. Zdravniki so jo najprej skušali potolažiti, da je premlada, da bi bilo kaj resnega. A izvidi punkcije so govorili drugače. Mlada mamica je moč pri premagovanju bolezni črpala prav iz ljubezni do svojih otrok, do hčerke Nike, ki je bila takrat stara enajst mesecev, ter sina Jakoba, ki je takrat imel dve leti in pol.  

Zaradi povečanega zanimanja za cepljenje proti covidu-19 bo v cepilnem centru Zdravstvenega doma Celje, v dvorani Zlatorog, cepljenje s cepivom Pfizer brez naročanja možno tudi danes med 11. in 14. uro, so sporočili iz ZD Celje.

  Da ponovna ojezeritev Vonarskega jezera s kakovostno vodo v akumulaciji ni izvedljiva, je ena od bistvenih ugotovitev študije o revitalizaciji omenjenega jezera. Študijo je naročila Direkcija RS za vode, kjer nam na novinarska vprašanja glede ugotovitev niso odgovorili v zakonsko določenem roku. Smo pa študijo, ki med drugim omenja, da so v sedimentih prekoračene mejne vrednosti težkih kovin in da bi imela voda ob ponovni ojezeritvi močno preveliko obremenjenost s hranili oz. s fosforjem, pridobili glede na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Župan Občine Podčetrtek Peter Misja je nad ugotovitvami presenečen. »Če so razmere res tako slabe, jih je treba sanirati,« je odločen.