V cerkvi sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji so nedavno predstavili novo butično linijo kartuzijanskih zelišč Zajcklošter. Gre za šentjanževo olje, kapljice zlate rozge in žajbljev hidrolat, ki so nastali izključno iz sezonskih zelišč, pridelanih na kartuzijanskem zeliščnem vrtu, za katerega zadnja štiri leta skrbita Majda in Katja Temnik z biodinamične kmetije Majnika iz bližnjih Žič. Njun cilj je ohranjati in negovati skrivnostno povezavo med rastlinami in človekom ter s svojim načinom dela poosebljati kartuzijanski duh in podoživljati njihove vrednote. 

Zdravstveni dom (ZD) Laško je pred velikim in pomembnim projektom, začetkom gradnje težko pričakovanega in prepotrebnega prizidka. Nanj so se v vodstvu javnega zavoda intenzivno pripravljali že v minulem letu. Slavnostni podpis pogodbe za izgradnjo prizidka bo 18. aprila. Tudi sicer je bilo leto 2023 za ZD Laško po besedah vršilke dolžnosti direktorice mag. Janje Knapič leto novih projektov z razširitvijo dejavnosti in s še večjem poudarkom na skrbi za paciente. Z letnim poročilom delovanja zavoda so se laški občinski svetniki seznanili na svoji zadnji seji in ga tudi soglasno potrdili. 

Nasmejan, izredno pozitiven, srčen ter predvsem izredno razgledan, čuteč in s širokim dojemanjem notranjega in zunanjega sveta. Benjamin Mencigar. A nihče, ki ga ne pozna, ne bi ob vseh teh njegovih lastnostih pomislil, da je njegovo življenje viselo na nitki. Leta 2012 je bil več kot mesec v umetni komi in ob ventilatorju priključen še na napravo za zunanji pretok krvi. Razlog? Goodpasturov sindrom. Redka avtoimunska bolezen, ki najbolj prizadene pljuča in ledvice, nato deluje tudi na vse ključne telesne organe. Ko se v pogovoru ozre v tisti čas, pravi, da je hvaležen za vse izkušnje in spoznanja, ki jih je po zdravljenju dobil. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Nik Jarh)

»Imam pacientko, gospo sredi šestdesetih, ki je prišla na lasersko terapijo, ker se je bala spolnih odnosov, saj je dobila po vsakem odnosu vnetje mehurja – čisto po vsakem odnosu. Učinek laserja je boljši, če nožnico pripravimo na poseg najprej z lokalnimi estrogeni, potem sva pa še izvedli lasersko terapijo. Čez štiri ali šest tednov, toliko je razmak med dvema terapijama, je gospa prišla z usti do ušes: ›Ne morem verjeti, to je čisto drug svet, jaz nimam nobenih težav, z možem sva imela odnose skoraj vsak dan, ker me je zanimalo, kaj se zgodi potem – nič!‹« Resnična zgodba iz prakse Katarine Jerman.

Tradicionalna prireditev Dan zdravja, ki jo Mestna občina Celje ob svetovnem dnevu zdravja pripravlja v sodelovanju z javnim zavodom Socio in številnimi drugimi partnerji, je tudi to soboto v mesto privabila ogromno obiskovalcev. V mestu je bila tudi naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje z bogatim programom in zabavo. (SŠol, Foto: Andraž Purg, NT&RC)

Strmo naraščanje predpisovanja antidepresivov je odraz duševnih stisk, ki jih čuti vse več Slovencev in Slovenk. A čeprav so lahko marsikdaj nujno potrebna prva pomoč, ki človeku pomaga preživeti, tablete same po sebi ne jamčijo notranjega miru – tega lahko prinese le korenita sprememba na vseh ravneh, tudi na sistemski. Kajti duševna stiska je zgolj normalen odziv možganov na nenormalne okoliščine.

Marca je stranka SDS sklicala nujno sejo odbora za zdravstvo in na njej so člani Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) predlagali, naj pripravi analizo razlogov nihanja presežne umrljivosti v Sloveniji. Zaskrbela jih je namreč nedavna novica, da je Slovenija decembra prejšnjega leta z 21,3 odstotka zasedla neslavno prvo mesto, daleč nad evropskim povprečjem (9,3 odstotka). Ali torej Slovenci umiramo bolj kot preostali Evropejci?

Pred približno 15 leti je zbolela zaradi raka na ledvici, nato čez dve leti še zaradi raka na prsih. Fizično in psihično utrujena od težkih diagnoz, operativnih posegov, kemoterapij in obsevanj je pomislila, da mora v svojem življenju nekaj spremeniti, se psihično umiriti in prečistiti telo. »Bila sam izčrpana in brezvoljna. Čutila sem namreč, da sem polna strupov. Nenehne bolečine v sklepih, mišicah in kosteh so bile zelo hude,« se spominja Vasiljka Gamser z Ljubečne pri Celju, ki je v zadnjih letih tudi s pomočjo postenja občutno izboljšala svoje zdravje in počutje. »Hude bolečine so izginile, počutje je iz dneva v dan boljše, prekipevam od energije,« pripoveduje nasmejana Celjanka.

Absolventka Medicinske fakultete Univerze v Mariboru je in se še odloča, ali bo delala specializacijo iz ginekologije ali pediatrije. Verjamem, da bo Iza Zorc izvrstna zdravnica – sočutna, pozorna, predana poslanstvu svojega poklica. Empatija ji ni tuja. Tako doživeto, na trenutke z občutkom ganjenosti, je namreč nizala vtise iz Ugande, kjer je skupaj še s štirimi absolventi medicine prostovoljno pomagala v lokalnem zdravstvenem centru in tudi v odročnejših vasicah, kjer so med domačini opravljali preventivne zdravstvene preglede in jih osveščali o zdravju. Podhranjene otroke je srečevala na vsakem koraku. »Prehrana je beljakovinsko zelo osiromašena. Še bolj me je pretreslo spoznanje, da življenje otrok v tem okolju ni vredno skoraj nič,« pripoveduje s cmokom v grlu in dodaja, da se je vrnila pomirjena, saj so marsikomu rešili življenje ali mu vsaj olajšali zdravstvene tegobe.

Da lahko preoblikujemo svoje miselne vzorce in pravzaprav tudi svoje možgane, meni Janja Urankar Berčon, ki izvira iz Laškega, zadnja leta pa živi v Šentjurju. Kot pomembno orodje, ki spreminja naše misli in pozitivno vpliva na človeka, je prepoznala pozitivne afirmacije. Da bi takšna pozitivna sporočila lahko razumeli že otroci v predšolskem in šolskem obdobju, je z njimi zasnovala komplete kartic, prilagojene različnim starostim.  

Zaradi velikega števila respiratornih obolenj so v Splošni bolnišnici Celje danes še dodatno poostrili ukrep prepovedi obiskov hospitaliziranih bolnikov. (SŠol, Foto: Andraž Purg)

Rumeni alarm ob medicinskem izrednem dogodku, ko število poškodovanih in obolelih preseže kapacitete izvajalcev v realnem času in prostoru, zahteva prestrukturiranje “mirnodobne” bolnišnične organizacije s prerazporejanjem zdravnikov in medicinskih sester na delovišča, na katerih običajno s svojo specialnostjo ne delajo, bolnišničnim kapacitetam pa je vodstvo bolnišnice prisiljeno začasno spremeniti namembnost (Lenquist S. MRMI, Springer, 2012)

V Tehnoparku Celje je na voljo že 57 eksponatov in  od danes je na ogled nov, ki ponazarja, zakaj pride do poplav, kakšno škodo povzročijo in kako jih je mogoče preprečiti. Ob tem je že od decembra na voljo tudi nova raziskovalna postaja, ki odpira vrata v svet umetne inteligence.

Čeprav so bili zaradi obilne snežne pošiljke prejšnji petek številni avtocestni odseki in regionalne ceste tudi po več ur zaprti in neprevozni, so najzvestejši pohodniki še enkrat dokazali, da ne poznajo slabega vremena in da hribovska korajža vedno najde pot.

Dvojčici Vera in Agata sta zaradi genske mutacije GRIN2B utrpeli hude možganske poškodbe, zaradi katerih ne bosta nikoli govorili, sedeli ali hodili. Njuna starša Ela in Jure Šemrov s pomočjo širše družine zanju iščeta najrazličnejše možnosti pomoči, s katerimi jima želita čim bolj olajšati življenje. Prevozi v vrtec, na terapije, na zdravljenje doma in v tujino za družino z dvema invalidnina deklicama še zdaleč niso preprosti. Premagovanje razdalj bo lažje s pomočjo prilagojenega vozila za dostop z dvema invalidskima vozičkoma. Da bi družina čim prej prišla do vozila, vrednega približno 70 tisoč evrov, s pomočjo žalskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije zbira donacije. Od začetka tega tedna je za lepšo prihodnost deklic možno prispevke darovati tudi s pomočjo SMS-donacij.  

Zdravniki in zobozdravniki danes zaradi neuresničenih zavez vlade iz že sklenjenih sporazumov opozorilno stavkajo. V času stavke v zdravstvu večinoma opravljajo zgolj storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt, le za nosečnice, otroke in starejše opravljajo tudi nenujne storitve. (BA, SŠol, Foto: Andraž Purg)

Znan pisatelj Paulo Coelho je zapisal, da ne pridejo vse nevihte, da bi uničile naše življenje. Nekatere pridejo, da očistijo našo pot. Ta misel je blizu Daci Bincl s Proseniškega v občni Šentjur, ki je pri 42 letih zaradi posledice redke bolezni doživela zastoj srca in živi s pomočjo srčnega spodbujevalnika. Čeprav so jo zdravniki pripravili na to, da bo verjetno povsem odvisna od delovanja drobne škatlice, vstavljene v njen prsni koš, je zadnji pregled pokazal, da ima njeno srce že 60 odstotkov lastne moči. »Ta preizkušnja zame ni ne pozitivna ne negativna. A če se je vse to že moralo zgoditi, potem želim iz tega potegniti najbolje, kar lahko,« pravi. Ker želi svojo izkušnjo deliti z drugimi, jo je opisala v slikanici Dasi in njeno srce.  

Med odmevnejše dogodke leta 2023 sodi izjemno zahtevno reševanje hudo poškodovane jamarke Ane iz Vranjedolske jame pri Cerknici. Reševalna akcija ni odmevala le v slovenskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru. Po dolgih 30 urah dramatične reševalne akcije, v kateri je sodelovalo približno 150 reševalcev, tudi iz tujine, so Ano uspeli prinesti na površje. V kritičnem stanju so jo s helikopterjem odpeljali v Univerzitetni klinični center Ljubljana, kjer si je kljub začetni veliki negotovosti le opomogla. Pomagala je tudi zdravnica, sicer ginekologinja porodničarka Tina Bizjak iz Letuša, ki je v jami ves čas bdela nad ponesrečenko in po mnenju njenih kolegov opravila herojsko delo, saj je Ano v tako nemogočih razmerah uspela obdržati pri življenju. Kdo je srčna junakinja iz Savinjske doline?

Je polna življenja, nasmejana in zgovorna. Le težko si predstavljamo, da je za njo 19 operativnih posegov, med njimi operacija tumorjev na možganih, prestala je štiri operacije srca, premagala raka, doživela možgansko kap in infarkt. Dve leti je ležala na postelji, bedela zgolj uro na dan. A se ni dala. Odločila se je, da se ne bo smilila sama sebi, in življenje dobesedno vzela nazaj v svoje roke. Pri 53 letih je nov smisel našla v plezanju. Kot paraplezalka si je že na prvi tekmi priplezala tretje mesto. Dobra fizična pripravljenost ji daje moč za druge podvige v življenju. Letos je postala predsednica Medobčinskega društva invalidov Žalec. Kot pravi, le tisti lahko dobro razume invalide, ki je tudi sam v njihovi koži.

Zdravstveni dom (ZD) Laško, ki ga v prihodnjem letu čaka velik projekt, začetek gradnje težko pričakovanega in prepotrebnega prizidka, je ostal brez vodstva. Direktorica Janja Knapič, ki je ta zavod vodila od leta 2014, pred tem je bila eno leto vršilka dolžnosti direktorja ZD Laško, je namreč pred dnevi podala odstopno izjavo. Odstopila je iz osebnih razlogov. Objavljen je že razpis za novega direktorja, prijave v ZD zbirajo do vključno 29. decembra letos.