Zaradi velikega števila respiratornih obolenj so v Splošni bolnišnici Celje danes še dodatno poostrili ukrep prepovedi obiskov hospitaliziranih bolnikov. (SŠol, Foto: Andraž Purg)

Rumeni alarm ob medicinskem izrednem dogodku, ko število poškodovanih in obolelih preseže kapacitete izvajalcev v realnem času in prostoru, zahteva prestrukturiranje “mirnodobne” bolnišnične organizacije s prerazporejanjem zdravnikov in medicinskih sester na delovišča, na katerih običajno s svojo specialnostjo ne delajo, bolnišničnim kapacitetam pa je vodstvo bolnišnice prisiljeno začasno spremeniti namembnost (Lenquist S. MRMI, Springer, 2012)

V Tehnoparku Celje je na voljo že 57 eksponatov in  od danes je na ogled nov, ki ponazarja, zakaj pride do poplav, kakšno škodo povzročijo in kako jih je mogoče preprečiti. Ob tem je že od decembra na voljo tudi nova raziskovalna postaja, ki odpira vrata v svet umetne inteligence.

Čeprav so bili zaradi obilne snežne pošiljke prejšnji petek številni avtocestni odseki in regionalne ceste tudi po več ur zaprti in neprevozni, so najzvestejši pohodniki še enkrat dokazali, da ne poznajo slabega vremena in da hribovska korajža vedno najde pot.

Dvojčici Vera in Agata sta zaradi genske mutacije GRIN2B utrpeli hude možganske poškodbe, zaradi katerih ne bosta nikoli govorili, sedeli ali hodili. Njuna starša Ela in Jure Šemrov s pomočjo širše družine zanju iščeta najrazličnejše možnosti pomoči, s katerimi jima želita čim bolj olajšati življenje. Prevozi v vrtec, na terapije, na zdravljenje doma in v tujino za družino z dvema invalidnina deklicama še zdaleč niso preprosti. Premagovanje razdalj bo lažje s pomočjo prilagojenega vozila za dostop z dvema invalidskima vozičkoma. Da bi družina čim prej prišla do vozila, vrednega približno 70 tisoč evrov, s pomočjo žalskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije zbira donacije. Od začetka tega tedna je za lepšo prihodnost deklic možno prispevke darovati tudi s pomočjo SMS-donacij.  

Zdravniki in zobozdravniki danes zaradi neuresničenih zavez vlade iz že sklenjenih sporazumov opozorilno stavkajo. V času stavke v zdravstvu večinoma opravljajo zgolj storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt, le za nosečnice, otroke in starejše opravljajo tudi nenujne storitve. (BA, SŠol, Foto: Andraž Purg)

Znan pisatelj Paulo Coelho je zapisal, da ne pridejo vse nevihte, da bi uničile naše življenje. Nekatere pridejo, da očistijo našo pot. Ta misel je blizu Daci Bincl s Proseniškega v občni Šentjur, ki je pri 42 letih zaradi posledice redke bolezni doživela zastoj srca in živi s pomočjo srčnega spodbujevalnika. Čeprav so jo zdravniki pripravili na to, da bo verjetno povsem odvisna od delovanja drobne škatlice, vstavljene v njen prsni koš, je zadnji pregled pokazal, da ima njeno srce že 60 odstotkov lastne moči. »Ta preizkušnja zame ni ne pozitivna ne negativna. A če se je vse to že moralo zgoditi, potem želim iz tega potegniti najbolje, kar lahko,« pravi. Ker želi svojo izkušnjo deliti z drugimi, jo je opisala v slikanici Dasi in njeno srce.  

Med odmevnejše dogodke leta 2023 sodi izjemno zahtevno reševanje hudo poškodovane jamarke Ane iz Vranjedolske jame pri Cerknici. Reševalna akcija ni odmevala le v slovenskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru. Po dolgih 30 urah dramatične reševalne akcije, v kateri je sodelovalo približno 150 reševalcev, tudi iz tujine, so Ano uspeli prinesti na površje. V kritičnem stanju so jo s helikopterjem odpeljali v Univerzitetni klinični center Ljubljana, kjer si je kljub začetni veliki negotovosti le opomogla. Pomagala je tudi zdravnica, sicer ginekologinja porodničarka Tina Bizjak iz Letuša, ki je v jami ves čas bdela nad ponesrečenko in po mnenju njenih kolegov opravila herojsko delo, saj je Ano v tako nemogočih razmerah uspela obdržati pri življenju. Kdo je srčna junakinja iz Savinjske doline?

Je polna življenja, nasmejana in zgovorna. Le težko si predstavljamo, da je za njo 19 operativnih posegov, med njimi operacija tumorjev na možganih, prestala je štiri operacije srca, premagala raka, doživela možgansko kap in infarkt. Dve leti je ležala na postelji, bedela zgolj uro na dan. A se ni dala. Odločila se je, da se ne bo smilila sama sebi, in življenje dobesedno vzela nazaj v svoje roke. Pri 53 letih je nov smisel našla v plezanju. Kot paraplezalka si je že na prvi tekmi priplezala tretje mesto. Dobra fizična pripravljenost ji daje moč za druge podvige v življenju. Letos je postala predsednica Medobčinskega društva invalidov Žalec. Kot pravi, le tisti lahko dobro razume invalide, ki je tudi sam v njihovi koži.

Zdravstveni dom (ZD) Laško, ki ga v prihodnjem letu čaka velik projekt, začetek gradnje težko pričakovanega in prepotrebnega prizidka, je ostal brez vodstva. Direktorica Janja Knapič, ki je ta zavod vodila od leta 2014, pred tem je bila eno leto vršilka dolžnosti direktorja ZD Laško, je namreč pred dnevi podala odstopno izjavo. Odstopila je iz osebnih razlogov. Objavljen je že razpis za novega direktorja, prijave v ZD zbirajo do vključno 29. decembra letos.

Skuštran, s toplimi, zamišljenimi očmi, globokim pogledom. Neverjetno moder in zrel. Še pred dvema letoma je bil Jan razigran kot njegovi vrstniki na srednji medijski šoli v Celju. Ukvarjal se je s športom, družil s prijatelji, zaigral kakšno igrico. Potem pa se mu je pojavila bulica na levem gležnju. Mislil je, da je posledica udarca. Ker ga je čedalje bolj bolela, je šel na preglede. Sledila je pretresljiva diagnoza: kostni rak. Zdravniki na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana so mu predlagali tri rešitve, izbral je najbolj drastično – odstranitev noge, saj je ta obenem pomenila tudi najmanjšo nevarnost za ponovitev bolezni. Za marsikoga bi bil to hud udarec, za Jana pa je bila to obljuba življenja. Hitro se je privadil hoje s protezo, na največjem slovenskem tekaškem prazniku pa so mu predstavniki društva Zlata pentljica izročili športno protezo, s katero je lahko skoraj tako aktiven kot pred diagnozo.

Čebele družini Šolar Strmce pri Laškem predstavljajo poglavitno skrb že od leta 1982. Čebelariti je začel Franc Šolar, ki je na domačiji postavil prve panje. Skozi leta dela s čebelami in z mnogimi izobraževanji si je pridobil najvišji naziv v čebelarstvu čebelarski mojster. Njegova žena Tatjana je ob prvih litrih pridelanega medu začela ustvarjati medene dobrote. Z bogato in s pestro ponudbo čebeljih pridelkov in izdelkov iz medu sta kmalu postala zanimiva za širšo okolico ter za obiskovalce Laškega. Z ljubeznijo do čebel sta »okužila« tudi sina Gregorja in svakinjo Darjo, ki sta začela ustvarjati medeno pravljico.

Težave v duševnem zdravju lahko človeka tako ohromijo, da ne vidi več izhoda. Marsikdo, ki bi brez ustrezne pomoči obupal, na novo zaživi v stanovanjski skupini za osebe s težavami v duševnem zdravju, ki deluje pod okriljem Ozare Slovenija, nacionalnega združenja za kakovost življenja. Omenjene stanovanjske skupine po vsej državi zadnja tri leta strokovno vodi socialna delavka Špela Jovan iz Velenja. Izredno je ponosna na vse uporabnike, ki jim je ob strokovni pomoči v svoji zgodbi uspelo obrniti nov list. »Pred časom je k nam prišel gospod, ki je bil zaradi neurejenih družinskih in bivanjskih razmer v zelo slabem psihičnem stanju.V treh letih bivanja v stanovanjski skupini se je postavil na noge, se najprej vključil v program socialne aktivacije, zdaj pa ima redno zaposlitev in samostojno živi v neprofitnem stanovanju. Izjemno je napredoval. Še vedno pa rad pride na obisk v skupino in nas rad tudi pokliče.«  

Ko je bila 77-letna Milena Mukti Fras iz Gotovelj nazadnje na preventivnem zdravniškem pregledu, ji je zdravnica dejala, da so njeni izvidi tako odlični, da bi ji jih zavidale tudi pol mlajše osebe. Ob teh besedah si jo je težko predstavljati dobri dve desetletji nazaj, ko je bila, kot iskreno pove, razvalina. Imela je težave s sklepi in hrbtenico, poleg tega je v tistem obdobju izgubila dolgoletno službo. Kako daleč se zdaj zdi vse to! Počuti se veliko bolje, brez težav se zvije v presto, naredi špago in je izjemno gibčna. Razlog? Joga.

Občina Šmarje pri Jelšah in tamkajšnji zdravstveni dom sta v tako imenovani stari šoli namenu predala nove prostore za fizioterapijo, patronažo in zdravstveno vzgojo. Gre za pomembno pridobitev zdravstvenega varstva za približno 33 tisoč občanov iz vseh šestih občin Obsotelja in Kozjanskega.  

V luči 14. novembra, svetovnega dneva sladkorne bolezni, odmeva podatek, da število obolelih močno narašča. V Sloveniji je imelo lani sladkorno bolezen 145.200 ljudi, kar je 6100 ljudi več kot leta 2020. (Polona Krušec, foto: Jure Klobčar)

Razdejanje, ki so ga neurje, vetrolom in silovita ujma povzročili v državnih, občinskih in zasebnih gozdovih, je odkrilo dejansko stanje slovenskih gozdov. Sanacija poškodovanih gozdov je v nekaterih občinah na Celjskem razgalila tudi, da so nekateri – ki sploh niso lastniki teh gozdov – vanje širili svoje nepremičnine, ponekod so nastajala celo odlagališča odpadkov … Da izvajalci sanacije po ujmi ne opravljajo, ne moremo trditi, res je tudi, da je dela ogromno, in tudi pri sanaciji obstaja prednostni seznam glede na poškodbe dreves. Vprašanje je, ali je sanacija, predvsem ureditev gozdne površine po njej, izvedena v skladu z gozdnim redom. V nekaterih območjih naše regije občani opažajo večje kupe vejevja, ki so jih izvajalci po sanaciji pustili v gozdovih. Krajani se bojijo, da bo to vejevje prineslo v dolino že naslednje večje deževje. Kakšna pravila veljajo v teh primerih? (SŠol, Foto: Andraž Purg)

»Na pogovor za vaš časopis z veseljem pristajam, saj bi rad pozval moške, naj bodo bolj pozorni na svoje zdravje in naj se ob morebitnih zdravstvenih težavah odprto pogovarjajo, saj opažam, da mnogim tovrstne teme povzročajo precej nelagodja,« pravi nekdanji žalski župan in poslanec Lojze Posedel, ki je pred približno štirinajstimi leti prestal operacijo rakave prostate in je danes njegovo upokojensko življenje dejavno in zadovoljno. Movember je novembrska svetovna kampanja, ki spodbuja moške, naj si v tem mesecu pustijo rasti brke in brado ter tako opozarjajo na zdravstvene težave, še posebej na raka na prostati in raka na modih.

Pri svojem delu spoznavam veliko različnih ljudi. In tudi tokrat sem med pripovedovanjem Maje Pukl o tem, da popoldne najraje sede v svoje letalo, poleti z njim do Benetk in tam v miru spije kavo, razmišljala, kako različna so lahko naša življenja.

Živi v manjšem kraju v okolici Celja. V začetku oktobra je odšel v Ljubljano na študij socialnega dela in imel pri iskanju sobe velike težave. Še večje, kot jih imajo marsikateri drugi fantje in dekleta, ko zapustijo dom. Za svojo starost je izjemno razgledan in razmišljujoč, v svoji pripovedi pa tako iskren in odkrit, da včasih kar zaboli. Kmalu bo praznoval rojstni dan. Enaindvajseti. Ko se je rodil, so zdravniki na podlagi njegovih zunanjih spolnih organov določili, da je ženska.