V teh dneh se vrtičkarji že pripravljajo na novo sezono, saj se vedno več ljudi zaveda pomena lastne pridelave in samooskrbe, k čemur nas sili tudi vedno večja draginja. Kakšne so tu še rezerve, kako naj se tega lotijo tisti, ki vrta še niso uredili, in kje naj začnejo, da ne bodo prehitro obupali? Ta vprašanja smo zastavili Sanji Lončar, ki že od leta 2005 vodi nevladno gibanje Skupaj za zdravje človeka in narave, ki raziskuje številne naravne rešitve za težave sodobnega človeka. Je tudi glavna urednica informacijskega središča Zazdravje.net, avtorica in soavtorica številnih priročnikov o preverjenih naravnih rešitvah za težave z različnih področij. Od leta 2019 vodi Zavod za celostno samooskrbo, v okviru katerega delujeta tudi samooskrbni učni vrt in klub.

  Bogastvo območja Natura 2000 med Bočem, Halozami in Donačko goro je od sredine marca na spletu na ogled v dokumentarnem filmu z naslovom Velikonočnica – Simbol varstva narave Boča. Pod izdelek, ki gledalcu prikaže, da je območje Boča med drugim posebno tudi zaradi gozdnih rezervatov, kraških pojavov in živahnega dogajanja na suhih travnikih, se je podpisal fotograf in filmski ustvarjalec iz Velenja Matej Vranič.  

Da želi postati mama, je Biba Novak začutila takoj po poroki, ko se je njeno življenje ustalilo. Pri tem ju je z možem priganjal tudi njegov revmatolog. Že takrat ju je opozoril, da morda ne bo šlo zlahka in da naj se čim prej prijavita na kliniko. Takrat niti pomislila nista, kaj vse ju še čaka.

33-letni Nejc Frece iz okolice Celja je lani spomladi nenadoma doživel srčni zastoj. Bil je klinično mrtev, a so ga z oživljanjem zdravstveni delavci uspeli ohraniti pri življenju. A tudi v naslednjih dveh mesecih je njegovo življenje večkrat viselo na nitki. Številna oživljanja so pustila posledice, ki mu jih lahko ublažijo posebne fizioterapije in intenzivna rehabilitacija v Ljubljani. Humanitarno društvo Enostavno pomagam iz Celja zadnji mesec zbira pomoč za te dodatne terapije, da bi Nejcu pomagali izboljšati kakovost življenja in da bi lahko po koncu terapij samostojno držal in objel svojo enoletno hčerko.

Borut Pahor je pred dnevi na družbenem omrežju s širšo javnostjo delil objavi, s katerima se je zahvalil osebju celjske bolnišnice, kjer se je mudil zaradi operacije prostate.

Stari grad Celje bo nocoj zasvetil v modri barvi. Na ta način se Mestna občina Celje tudi letos pridružuje obeleževanju svetovnega dneva redkih bolezni. Ta je določen na redek dan, 29. februarja, v duhu zaznamovanja teme, in ga, kadar leto ni prestopno, obeležujemo 28. februarja.

Mnogi jo povezujejo s sočutjem. Ker se zna odzvati na stiske. In zmore pomagati tistim, ki jih je življenje spodneslo in so obtičali nemočni, obupani, izgubljeni. Bodisi zaradi alkoholizma ali uživanja drog bodisi zaradi težav v duševnem zdravju. Toplo domovanje je zagotovila več brezdomcem. A tudi na stiske starejših, ki jih pestita pomanjkanje in osamljenost, se pogosto odzove. »Ne le pomagati, ljudi je treba vzgajati, spodbujati, navdihovati. Da si povrnejo samospoštovanje in notranji mir,« je prepričana psihologinja Natalija Zupančič, ki se je s senčnimi platmi življenja srečevala tudi v zasebnem življenju, saj se je po porodu sina morala soočiti z njegovo slepoto.

Policija še preiskuje sredin dogodek v Urgentnem centru Celje. Kot je znano, je moški, ki je potreboval pomoč, vendar ne zaradi nujnega stanja, fizično napadel radiološkega inženirja in mu zlomil nos, nato pa poškodoval še medicinsko sestro. Slednja je zaradi stresnega dogodka nato doživela celo miokardni infarkt in je trenutno hospitalizirana in je izven življenjske nevarnosti. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: SHERPA)    

Predlog reorganizacije nujne medicinske pomoči in s tem negotovost pred morebitno ukinitvijo urgentnih ambulant še posebej odmevata v Spodnji Savinjski dolini. Tamkajšnjih šest županov se je konec decembra sestalo in napisalo protestno pismo, v katerem ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu sporočajo, da so proti ukinitvi urgentne ambulante v Zdravstvenem domu (ZD) Žalec.

Ministrstvo za zdravje je konec lanskega leta objavilo uradni seznam ambulant za neopredeljene zavarovane osebe. Na Celjskem naj bi jih bilo 12 v devetih občinah. Toda iz številnih občin so nam odgovorili, da teh ambulant ne bodo vzpostavili. Za tokratno osrednjo temo smo preverili, zakaj ne, če so občine na uradnem seznamu ministrstva. Kot je znano, so ambulante namenjene bolnikom, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika oziroma si ga ne morejo izbrati, ker noben zdravnik ne sprejema več bolnikov. Po pravilih v teh ambulantah ne smejo delati zdravniki, ki v rednih ambulantah lahko še sprejemajo bolnike. Zanimivo je, da so se v nekaterih zdravstvenih domovih za delo v ambulanti za neopredeljene zanimali tudi takšni zdravniki. Torej bi bolnike, ki bi jih lahko sprejeli v svoji ambulanti, za dodatno plačilo sprejemali v ambulanti za neopredeljene? (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: SHERPA)

Zdravnik Alojz Ihan, ki približno desetletje živi na Polzeli, je bil v času pandemije kot profesor mikrobiologije neposredno vpet v diagnostiko covida-19 in je kot klinični imunolog sodeloval pri načrtovanju zdravljenja teh bolnikov in preventivnega cepljenja. Ob tem je že od študentskih let strasten pisec. Decembra sta izšli dve njegovi novi knjigi. V romanu Karantena je s pridihom »ameriške« akcije zajel vse odtenke pandemije, medtem ko zbirnik njegovih kolumn Skupinska slika z epidemijo prinaša ponatis kolumn, ki jih je od začetka pandemije vsakih štirinajst dni objavljal v enem osrednjih slovenskih dnevnikov.

»Tako sem srečna! Ko bi vi mene le lahko videli v srce! Tam notri sem spet stara štirideset let!« so bile prve besede Ane Krašovec, upokojene kuharice iz Velenja, ko sva se srečali. Izjemno energijo ima, neverjetno veselje do življenja, opazi lepe stvari, ki jih mnogi jemljemo za samoumevne, dan je prekratek za vse, kar bi še rada v življenju počela, predvsem pa se ne neha smejati. Zakaj bi tudi se? Pokazala nam je svoje fotografije izpred treh let, na katerih v objektiv utrujeno in žalostno zrejo oči starke, ujete v 160-kilogramsko telo. V treh letih ji je uspela neverjetna preobrazba! Pred mano je stala povsem druga ženska. Še en dokaz več, da leta niso pomembna in da čisto res nikoli ni prepozno za spremembe!

V Splošni bolnišnici Celje je bila danes slovesnost ob odprtju dela nadomestne novogradnje, ki je poimenovan Etapa 1. Slednja je zajemala dozidavo in nadzidavo stavbe Urgentnega centra Celje do tretje podaljšane gradbene faze v petih nadstropjih ter dokončanje kleti, pritličja in heliporta. V novih prostorih so letos začele delovati Dnevna bolnišnica in anesteziološke ambulante. Poleg novih ambulant, ki že delujejo, pa ogromno pozornosti pritegne ravno heliport, s katerim se v celjsko bolnišnico »vrača« možnost pristanka najsodobnejših helikopterjev. (foto: Andraž Purg)

  Pisane nalepke na steni, kopica štampiljk in celo košara bonbonov. Vse to so obvezni pripomočki v ambulanti asist. Milene Senice Verbič, dr. med., prve specialistke otroške kirurgije, ki ji je bila ta specialnost priznana v Sloveniji. Zdravnica, ki je doma iz Šentjurja, je bila 15 let zaposlena na Otroškem oddelku kirurških strok v Splošni bolnišnici Celje, zdaj je predstojnica otroške kirurgije v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Kot največje plačilo za svoje delo šteje to, da svojim majhnim bolnikom pomaga povrniti zdravje. »Največ je vreden nasmeh otroka, ki se prebudi iz kome. Ali to, ko lahko zelo nazorno vidim, da se je po posegu izboljšalo njegovo počutje,« pravi.  

V času praznikov, obdarovanja in pisanja seznamov želja nekatere od njih ostanejo neizpolnjene. Da bi pri njihovi uresničitvi pomagali tistim, ki to najbolj potrebujejo, je Varuh zdravja, Vzajemna, s tremi zimskimi donacijami ogrel praznike Fundaciji Vrabček upanja s sredstvi za pomoč oddelku za invalidno mladino in rehabilitacijo, Ustanovi Mali vitez in Dobrodelnemu društvu Petka za nasmeh.

Z ministrstva za zdravje so sporočili, da je končan sistemski nadzor po septembrski zamenjavi dveh bolnikov v celjski bolnišnici. Komisija tako »z veliko verjetnostjo ugotavlja, da je do zamenjave bolnikov prišlo v prostorih triaže Urgentnega centra Celje, temu pa je najverjetneje pripomogel tudi predhodni administrativni vpis obeh bolnikov, ki je bil časovno oziroma zaporedno obrnjen glede na sam potek/zaporedje obravnave posameznega pacienta nato na triaži«. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Andraž Purg - GrupA)

»Danes odprete aplikacijo Google, ki vam ponuja vse naslove restavracij, gostiln, trgovskih središč. A defibrilatorji niso označeni nikjer,« pravi zdravnik in eden ključnih členov celjskega koronarnega kluba Janez Tasič. »V središču mesta je kar nekaj cerkva, kjer je veliko starejših ljudi. Če kdo doživi srčni zastoj, kje je najbližji defibrilator? Je dostopen na javnem kraju ali je kje zaklenjen?« dodaja zdravnik. Tudi on lokalne skupnosti poziva, naj vendarle izrazijo več zanimanja in v svojem okolju postavijo javno dostopne defibrilatorje. Državo in lokalne skupnosti opozarja, naj oblikujejo skupno bazo, predvsem sproti osveženo, vseh dostopnih defibrilatorjev. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: SHERPA, arhiv NT)

Iz Splošne bolnišnice Celje sporočajo, da ni dovoljeno obiskovati bolnikov, ki so v bolnišnici, in sicer zaradi porasta okužb dihal v regiji. Prepoved velja od 15. decembra 2022 do preklica ukrepa.