Kot je bilo pričakovati, je obilno deževje ponovno skalilo vire pitne vode za oskrbo prebivalcev na območju Mestne občine Celje, občin Štore in Vojnik. Podjetje Vo-ka zato svetuje, da vodo za pitje in pripravo hrane prej prekuhate.
Pred tednom smo se zavedli, da ni povsem samoumevno, da odpremo pipo in da iz nje priteče neoporečna voda. Neurja so namreč posegla tudi v vodooskrbo in na območju, ki ga z vodo oskrbuje celjsko podjetje Vodovod-kanalizacija (Vo-ka), je bilo treba zaradi kalnosti pet dni prekuhavati vodo. Pred tednom je podjetje ukrep preklicalo na večini območja, ki ga oskrbuje iz vodovodnega sistema Celje, a nekatere izjeme so ostale. Teh od ponedeljka prav tako ni več. Ali se zgodba lahko že kmalu ponovi in ali jo je mogoče preprečiti?
V zgodnjih popoldanskih urah naju je s fotografinjo v svoji ordinaciji v Bolnišnici Topolšica sprejel sproščen in nasmejan. Ni me presenetilo, saj sem slišala, da ga imajo bolniki radi predvsem zaradi prijaznosti in optimizma. Čeprav bi lahko že nekaj let užival v pokoju, še vedno prihaja na delo v bolnišnico, ki jo je 22 let tudi vodil. »Morda bo slišati kot obrabljena fraza, toda belo zdravniško haljo si še vedno oblačim zato, ker imam rad svoj poklic. In ker spoštujem svoje bolnike,« je pojasnil primarij Janez Poles, specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, ki se je za enega najbolj zahtevnih in odgovornih poklicev odločil že v osnovnošolskih letih. Takrat je umrl njegov šestmesečni bratec.
Potem ko Občine Laško ni bilo na seznamu Ministrstva za zdravje za sofinanciranje naložb na primarni ravni zdravstvenega varstva za leti 2022 in 2023, se je marsikdo ustrašil, da je občina ostala brez predvidenega milijona evrov državnih sredstev za gradnjo prepotrebnega in težko pričakovanega prizidka k Zdravstvenemu domu Laško.
Iz celjske bolnišnice po januarskem incidentu, ko je bolnik poškodoval dva zaposlena, poročajo o novih napadih. "Žal lahko skoraj pol leta po napadu poročamo, da smo kljub sprejetim ukrepom in hvalevrednemu delu varnostne službe v tem obdobju zabeležili kar 21 podobnih incidentov, verbalnih in fizičnih, kar je 10 več kot v istem obdobju lani," pravijo v Splošni bolnišnici Celje, kjer se je zadnji tak dogodek zgodil minulo soboto, ko je pacient na kardiološkem oddelku z nožem in s smrtjo grozil zdravstvenemu osebju.
Kako vzgajati otroke, do bodo zrasli v samostojne, razgledane, odgovorne, radovedne in ljubeče ljudi? Splošno uporabnega recepta ni, a obstajajo metode, ki lahko staršem in vzgojiteljem pri tem pomagajo ter na koncu otrokom omogočijo, da se bodo znali spoprijeti z izzivi v življenju. Tako je svojo knjigo z naslovom Vzgoja in učenje z manj stresa, ki je izšla lani avgusta, pospremil na pot Celjan Gaber Marolt.
Iz podjetje Vodovod-kanalizacija iz Celja obveščajo uporabnike pitne vode, oskrbovane iz vodovodnega sistema Celje, da je treba na celotnem območju mestne občine Celje ter občin Štore in Vojnik vodo za pitje in pripravo hrane predhodno prekuhavati. Ukrep prekuhavanja velja tudi za uporabnike dela naselja Galicija in Hramše v občini Žalec in delov naselij Vrbno, Zlateče pri Šentjurju, Proseniško, Marija Dobje in Cerovec v občini Šentjur, ki so tudi oskrbovana iz vodovodnega sistema Celje. Ukrep prekuhavanja velja do preklica.
V poletnih dneh številne prevzame gobarska strast. Slovenci kot tako imenovan gobarski narod poznamo jurčke in lisičke, nekateri še kakšno gobo več. Celjan Janez Gorenšek pa poudarja, da gobe še zdaleč niso le kulinarični presežek, ampak da kraljestvo gliv v gozdu skriva neštete možnosti za lajšanje različnih tegob. Glive nam lahko pomagajo tudi pri čiščenju okolja in celo v gradbeništvu.
»Postava je danes simbol – ne da se je ukrasti, si je izposoditi in je ni brez dela,« pravi Patricia Pangeršič in dodaja, da lahko dolg sprehod v naravi včasih prinese več kot naporen trening. Znana vplivnica, ki je obenem novopečena Celjanka, je zagovornica ravnovesij, zdravega načina življenja in ljubezni do sebe ter hkrati izjemno uspešna poslovna ženska, ki kompromisov pri lastnem delu, treningih in uresničevanju svojih ciljev ne sprejema.
»Hoja me bogati, daje mi svobodo,« odgovarja Valerija Jakop na vprašanje, kaj jo žene, da se tako rada peš poda na pot, čeprav živi v idiličnem okolju nad Novo Cerkvijo. Včasih gre sama, drugič z možem ali s prijateljicami. Ob tem je neverjetna njena pozitivna naravnanost, saj je noben nepredviden zaplet ne spravi v slabo voljo. Že ko se odloči, da bo šla, je prepričana, da ne bo šlo nič narobe. In doslej je bilo res tako, pa naj je hodila pod vznožjem Himalaje, po slavni španski romarski poti Camino ali po slovenski Jakobovi poti. Slednja jo je tako navdušila, da jo predstavlja na potopisnih predavanjih, ki jih je poimenovala Jaz grem. To je namreč stavek, ki ga je pri Jakopovih mogoče najpogosteje slišati, pravi v smehu sogovornica.
Ljudje se vedno bolj vračamo k naravi in naravnemu – pogosteje preverjamo deklaracije s sestavinami, uporabljenimi v hrani, ki jo kupimo, iščemo oblačila, narejena iz bombaža ali podobnih naravnih materialov, in posegamo po naravni kozmetiki. Da ne smemo pozabiti na svoja stopala, vedno glasneje opozarjajo kineziologi, tudi fizioterapevti; tudi tukaj bi se morali vrniti k naravnemu – bosi hoji. Ker to vendarle v vsakdanjem življenju ni vedno mogoče, naj bi vsaj posegli po primerni obutvi, idealno – bosonogi.
Policisti Letalske policijske enote so na območju Okrešlja pomagali pohodniku, ki ga je ugriznila kača.
Danes nas na vsakem koraku spremlja pametna tehnologija, pri čemer morda marsikdo ne ve, da so lahko pametna tudi naša oblačila. Oblačilo, ki bi lahko pomagalo osebam z demenco, pravkar razvija mladi raziskovalec pod mentorstvom prof. dr. Jelke Geršak s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Strokovnjakinja z izjemno bero znanstvenih projektov, ki se oblačilni znanosti posveča že vrsto let, bo ob letošnjem prazniku Občine Bistrica ob Sotli prejela plaketo.
Preživljanje časa v naravi in hribolazenje sta nam Slovencem zapisana v krvi, zato je gibanje Gremo v hribe skozi leta postalo več kot le serija dogodkov. Projekt, ki ga podpira tudi Planinska zveza Slovenije, je postal simbol gibanja, spoštovanja do narave, hribov in predvsem povezanosti, ki jo čutimo v svoji narodni zavesti. Hribovske zabave visoko nad morjem so nekaj posebnega in vsaka izmed njih prinaša posebno izkušnjo. In prav dobre izkušnje so tiste, ki v življenju štejejo!
Verjetno ste tudi vi med tistimi, ki še niso slišali za spinalno mišično atrofijo (SMA). Gre namreč za izjemno redko bolezen, s katero se v Sloveniji spoprijema le nekaj bolnikov. Pred dnevi je v Ljubljani ob peti obletnici zdravljenja spinalne mišične atrofije potekala novinarska konferenca, na kateri je življenje z boleznijo orisala članica Društva distrofikov Slovenije Tea Černigoj Pušnjak, izr. prof. dr. Damjan Osredkar in doc. dr. Blaž Koritnik pa sta predstavila novo zdravilo, ki za bolnike z SMA predstavlja žarek upanja.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je aprila izdalo odločbo, po kateri je dovoljen odvzem iz narave 230 rjavih medvedov. Upravno sodišče je nato maja z odredbo ustavilo izvajanje odločbe, a za približno 180 medvedov, ki so jih lovci že ustrelili, je bilo prepozno. Ali se tisti medvedi, ki so jih nedavno opazili na našem območju, umikajo zaradi odstrela v svojem osrednjem življenjskem območju pri nas, to so notranjski in kočevski gozdovi, ali so razlogi kje drugje? Dr. Boštjan Pokorny je strokovnjak za področje upravljanja divjadi, sicer dekan in profesor na Fakulteti za varstvo okolja v Velenju, raziskovalec in lovec, zato smo mu med drugim zastavili tudi to vprašanje.
V zadnjih mesecih je bilo v javnosti ogromno govora o dogajanju na oddelku celjske radiologije, kjer je prišlo do zamud pri pripravi in branju izvidov, poleg tega so radiologi polovico dela, za katerega so dobili dodatno plačilo prek podjemnih pogodb, opravili kar med rednim delovnim časom.
Da se vedno več ljudi odpravlja v gorski svet, čeprav za to nimajo dovolj znanja in izkušenj, opažajo v celjski postaji gorske reševalne službe. Člani te postaje, ki ponesrečencem pomagajo na območju med porečjema Save in Savinje, so lani posredovali 17-krat, v preteklosti so na leto zabeležili že tudi več kot 30 reševanj. Na ravni celotne države se v gorah iz leta v leto zgodi več nesreč. Lani so gorski reševalci na ravni države sodelovali kar v 667 intervencijah, leta 2012 so imeli približno 260 posredovanj manj. »Ljudi naj strah pred nesrečo ne odvrne od obiska gora. Lepote planinskega sveta naj jih nagovorijo k uporabi primerne gorniške opreme in upoštevanju varnega gibanja v gorah,« pravi načelnik celjske postaje Aleš Kovač.
Dve ambulanti, namenjeni psihologinjam, ambulanta za psihiatra, pisarna za administratorja, sestrska soba, pisarna za socialno delavko in delovnega terapevta ter soba za posege. Takšni so novi prostori Centra za duševno zdravje odraslih, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Šentjur. Ob centru je nove prostore dobila še fizioterapija.
Še pred 20 leti so slovenski zdravniki pri plodu v maternici prepoznali le nekaj pomembnih srčnih napak na leto, zdaj pa znaša delež prepoznave že malo več kot 50 odstotkov. Namen takšnega odkrivanja pomembnih srčnih napak je po besedah pediatričnega in fetalnega kardiologa doc. dr. Sama Vesela en sam – izboljšati pogoje za zdravljenje prizadetih novorojenčkov. Vesel se s preiskavami srca, velikega komaj nekaj milimetrov, ukvarja že 28 let. A tudi po vseh teh letih včasih od začudenja obsedi na stolu. Od leta 2018 je zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. Slednja je zadnjih pet let center za fetalno kardiološko dejavnost, kjer letno pregledajo približno 600 nosečnic iz vse Slovenije.
