V poletnih dneh številne prevzame gobarska strast. Slovenci kot tako imenovan gobarski narod poznamo jurčke in lisičke, nekateri še kakšno gobo več. Celjan Janez Gorenšek pa poudarja, da gobe še zdaleč niso le kulinarični presežek, ampak da kraljestvo gliv v gozdu skriva neštete možnosti za lajšanje različnih tegob. Glive nam lahko pomagajo tudi pri čiščenju okolja in celo v gradbeništvu.  

»Postava je danes simbol – ne da se je ukrasti, si je izposoditi in je ni brez dela,« pravi Patricia Pangeršič in dodaja, da lahko dolg sprehod v naravi včasih prinese več kot naporen trening. Znana vplivnica, ki je obenem novopečena Celjanka, je zagovornica ravnovesij, zdravega načina življenja in ljubezni do sebe ter hkrati izjemno uspešna poslovna ženska, ki kompromisov pri lastnem delu, treningih in uresničevanju svojih ciljev ne sprejema.  

  »Hoja me bogati, daje mi svobodo,« odgovarja Valerija Jakop na vprašanje, kaj jo žene, da se tako rada peš poda na pot, čeprav živi v idiličnem okolju nad Novo Cerkvijo. Včasih gre sama, drugič z možem ali s prijateljicami. Ob tem je neverjetna njena pozitivna naravnanost, saj je noben nepredviden zaplet ne spravi v slabo voljo. Že ko se odloči, da bo šla, je prepričana, da ne bo šlo nič narobe. In doslej je bilo res tako, pa naj je hodila pod vznožjem Himalaje, po slavni španski romarski poti Camino ali po slovenski Jakobovi poti. Slednja jo je tako navdušila, da jo predstavlja na potopisnih predavanjih, ki jih je poimenovala Jaz grem. To je namreč stavek, ki ga je pri Jakopovih mogoče najpogosteje slišati, pravi v smehu sogovornica.  

Ljudje se vedno bolj vračamo k naravi in naravnemu – pogosteje preverjamo deklaracije s sestavinami, uporabljenimi v hrani, ki jo kupimo, iščemo oblačila, narejena iz bombaža ali podobnih naravnih materialov, in posegamo po naravni kozmetiki. Da ne smemo pozabiti na svoja stopala, vedno glasneje opozarjajo kineziologi, tudi fizioterapevti; tudi tukaj bi se morali vrniti k naravnemu – bosi hoji. Ker to vendarle v vsakdanjem življenju ni vedno mogoče, naj bi vsaj posegli po primerni obutvi, idealno – bosonogi.

Policisti Letalske policijske enote so na območju Okrešlja pomagali pohodniku, ki ga je ugriznila kača.

  Danes nas na vsakem koraku spremlja pametna tehnologija, pri čemer morda marsikdo ne ve, da so lahko pametna tudi naša oblačila. Oblačilo, ki bi lahko pomagalo osebam z demenco, pravkar razvija mladi raziskovalec pod mentorstvom prof. dr. Jelke Geršak s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Strokovnjakinja z izjemno bero znanstvenih projektov, ki se oblačilni znanosti posveča že vrsto let, bo ob letošnjem prazniku Občine Bistrica ob Sotli prejela plaketo.  

Preživljanje časa v naravi in hribolazenje sta nam Slovencem zapisana v krvi, zato je gibanje Gremo v hribe skozi leta postalo več kot le serija dogodkov. Projekt, ki ga podpira tudi Planinska zveza Slovenije, je postal simbol gibanja, spoštovanja do narave, hribov in predvsem povezanosti, ki jo čutimo v svoji narodni zavesti. Hribovske zabave visoko nad morjem so nekaj posebnega in vsaka izmed njih prinaša posebno izkušnjo. In prav dobre izkušnje so tiste, ki v življenju štejejo!

Verjetno ste tudi vi med tistimi, ki še niso slišali za spinalno mišično atrofijo (SMA). Gre namreč za izjemno redko bolezen, s katero se v Sloveniji spoprijema le nekaj bolnikov. Pred dnevi je v Ljubljani ob peti obletnici zdravljenja spinalne mišične atrofije potekala novinarska konferenca, na kateri je življenje z boleznijo orisala članica Društva distrofikov Slovenije Tea Černigoj Pušnjak, izr. prof. dr. Damjan Osredkar in doc. dr. Blaž Koritnik pa sta predstavila novo zdravilo, ki za bolnike z SMA predstavlja žarek upanja.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je aprila izdalo odločbo, po kateri je dovoljen odvzem iz narave 230 rjavih medvedov. Upravno sodišče je nato maja z odredbo ustavilo izvajanje odločbe, a za približno 180 medvedov, ki so jih lovci že ustrelili, je bilo prepozno. Ali se tisti medvedi, ki so jih nedavno opazili na našem območju, umikajo zaradi odstrela v svojem osrednjem življenjskem območju pri nas, to so notranjski in kočevski gozdovi, ali so razlogi kje drugje? Dr. Boštjan Pokorny je strokovnjak za področje upravljanja divjadi, sicer dekan in profesor na Fakulteti za varstvo okolja v Velenju, raziskovalec in lovec, zato smo mu med drugim zastavili tudi to vprašanje.

V zadnjih mesecih je bilo v javnosti ogromno govora o dogajanju na oddelku celjske radiologije, kjer je prišlo do zamud pri pripravi in branju izvidov, poleg tega so radiologi polovico dela, za katerega so dobili dodatno plačilo prek podjemnih pogodb, opravili kar med rednim delovnim časom.

  Da se vedno več ljudi odpravlja v gorski svet, čeprav za to nimajo dovolj znanja in izkušenj, opažajo v celjski postaji gorske reševalne službe. Člani te postaje, ki ponesrečencem pomagajo na območju med porečjema Save in Savinje, so lani posredovali 17-krat, v preteklosti so na leto zabeležili že tudi več kot 30 reševanj. Na ravni celotne države se v gorah iz leta v leto zgodi več nesreč. Lani so gorski reševalci na ravni države sodelovali kar v 667 intervencijah, leta 2012 so imeli približno 260 posredovanj manj. »Ljudi naj strah pred nesrečo ne odvrne od obiska gora. Lepote planinskega sveta naj jih nagovorijo k uporabi primerne gorniške opreme in upoštevanju varnega gibanja v gorah,« pravi načelnik celjske postaje Aleš Kovač.  

  Dve ambulanti, namenjeni psihologinjam, ambulanta za psihiatra, pisarna za administratorja, sestrska soba, pisarna za socialno delavko in delovnega terapevta ter soba za posege. Takšni so novi prostori Centra za duševno zdravje odraslih, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Šentjur. Ob centru je nove prostore dobila še fizioterapija.  

  Še pred 20 leti so slovenski zdravniki pri plodu v maternici prepoznali le nekaj pomembnih srčnih napak na leto, zdaj pa znaša delež prepoznave že malo več kot 50 odstotkov. Namen takšnega odkrivanja pomembnih srčnih napak je po besedah pediatričnega in fetalnega kardiologa doc. dr. Sama Vesela en sam – izboljšati pogoje za zdravljenje prizadetih novorojenčkov. Vesel se s preiskavami srca, velikega komaj nekaj milimetrov, ukvarja že 28 let. A tudi po vseh teh letih včasih od začudenja obsedi na stolu. Od leta 2018 je zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. Slednja je zadnjih pet let center za fetalno kardiološko dejavnost, kjer letno pregledajo približno 600 nosečnic iz vse Slovenije.  

Muhasto aprilsko vreme sredi maja je Dnevu zdravja tokrat prizaneslo, odraz tega pa je bilo zelo dobro obiskano mestno središče ob prireditvi Dan zdravja. Organizatorja JZ Socio in Mestna občina Celje sta obiskovalcem dala ponovno priložnost, da se seznanijo z vsem, kar se v našem mestu in širše dogaja na področju omogočanja zdravega načina življenja, in da se srečajo z ljudmi, ki so vezni členi v številnih društvih in organizacijah, ki se trudijo osveščati in pomagati ljudem pri korakih v zdravo življenje. Možnosti je ogromno. (ER, SŠol, Foto: Andraž Purg)

Bil je lep dan, ko smo se pripeljali v Vrbno nad Šentjurjem. Pred vrati kmetije, obdana z bujno rastočimi rastlinami v cvetličnih loncih, nas je na invalidskem vozičku pričakala 70-letna Angela – Gelca Gajšek. Zmotili smo jo pri čiščenju semen korenja. Vse, kar pridela na vrtu in njivi, je zraslo iz njenih semen. »Vzgoja lastnih semen in pridelava svoje hrane postaja čedalje pomembnejša. Sama semena vzgajam že od nekdaj, tudi moja mama jih je. Brez lastnih semen ne moremo pridelati kakovostne hrane.« Ljudem, ki tarnajo, da je hrana draga ter nimajo časa in zemlje, Gelca svetuje, naj zelenjavo posadijo vsaj v cvetlične lonce. »Tudi lahko vzgojimo marsikatero zdravo zelenjavo.«

V Splošni bolnišnici Celje sta bili danes dve informativni stojnici, na kateri je medicinsko osebje svetovalo obiskovalcem o preprečevanju srčnega popuščanja in možganske kapi. Danes je namreč dan osveščanja o teh dveh stanjih. Možganska kap je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni, v zadnjih letih jo doživi vedno več mlajših oseb. Tudi srčno popuščanje je nevarno stanje, preventiva pa je ključna pri obeh boleznih. (SŠol, Foto: SBC)

Kakovost življenja bolnikov s hemofilijo se v Sloveniji zaradi razvoja in dostopnosti zdravljenja izboljšuje, je bilo slišati na nedavni okrogli mizi Misija hemofilija - preprečiti vsako najmanjšo krvavitev. Po besedah zdravstvenih strokovnjakov lahko bolniki krvavitve preprečijo z redno profilakso, ki pa jo morajo sprejeti kot del svojega življenja. (STA)

Rahel in svež poletni veter burin je v Ljubljano prinesel tudi svojega soimenjaka, ki je poskrbel za prvi piknik sezone.

Drevesa znižujejo temperaturo okolice, zmanjšujejo onesnaženost zraka in odtok padavinske vode, blažijo učinek tople grede, hrupa in svetlobnega onesnaženja. Zato so v mestih toliko bolj dobrodošla. Tega se zavedajo tudi Velenjčani. Sončen, a mrzel dan je bil, ko sva se z arboristko Natašo Dolejši sprehodili po Sončnem parku v središču mesta. V njem je pestra zastopanost različnih drevesnih in grmovnih vrst, mojo pozornost je najbolj pritegnila veličastna metasekvoja, ki velja za živi fosil. Zanimalo me je, zakaj. Pa tudi, kako dostopati do katastra urbanih dreves, ki so ga v velenjski občini uredili pred leti in v njem popisali vsa drevesa v mestu. Več kot 7 tisoč jih je.

Že poznate svež veter med zelenim zlatom?