Iz Zdravstvenega doma Celje so sporočili, da je nova ambulanta družinske medicine, ki jo vodi Martina Medved Fijavž, že v petek zapolnila vsa razpoložljiva mesta za bolnike. Zdravnica je začela z vpisovanjem bolnikov 1. oktobra, ko je delo izbrane zdravnice prenehala opravljati Katarina Skubec Moćić, vendar so mesta že polno zasedena. SŠol, foto: arhiv NT/Sherpa

Da joga ni le telovadba, temveč iskanje ravnovesja med telesom, duhom in dihanjem, poudarja Šentjurčanka Zdenka Vrečko. Z njo se je srečala pred približno 25 leti in od tedaj raziskuje njene prednosti ter blagodejne učinke. Z upokojitvijo jo je pred sedmimi leti začela poučevati tudi v šentjurski ljudski univerzi, kjer še danes dvakrat tedensko vodi jogo za upokojence. »Najprej je bilo vpisanih malo ljudi, vendar so bili vsi, ki so prišli, navdušeni. Lani nas je bilo že več kot 25, zato sem morala narediti dve skupini,« nasmejano pove Vrečkova, ki k jogi vabi vse, ki se želijo razgibati, posvetiti sebi in tudi družiti. Vadbo joge so v mali dvorani šentjurskega kulturnega doma namreč ponovno začeli ravno v tem tednu.

Da je nedopustno, da morajo bolni ljudje po zdravila na recept v eno od lekarn v sosednjih občinah, opozarja bistrški župan Franjo Debelak. Tamkajšnji občani se po zdravila vozijo v Podčetrtek, Kozje ali Brežice. »Ne razumem zdravstvenega ministrstva in lekarniške zbornice, zakaj vztrajata pri svojem in ne dasta pozitivnega mnenja za lekarno,« pravi župan. V zbornici žogico vračajo občini, saj pravijo, da slednja svoje zadnje vloge ni dopolnila z vsemi potrebnimi podatki. Zdravstveno ministrstvo pojasnjuje, da za odprtje lekarne ni bil izpolnjen pogoj stvarne legitimacije.  

V Zdravstvenem domu (ZD) Laško so se razveselili novega reševalnega vozila. Za njegov nakup je zdravstveni dom odštel dobrih 200 tisoč evrov. Kot je ob uradnem prevzemu vozila dejal laški župan Marko Šantej, je novo reševalno vozilo pomembna pridobitev ne le za ZD Laško, ampak za celotno lokalno skupnost. "Naša občina je razvejana, veliko je podeželja in za samo dostopnost mora biti flota reševalnih vozil takšna, da lahko pride tudi do tistih najbolj odročnih krajev občine," je dejal.      

O situaciji na mariborski onkologiji, ki je te dni glavna tema v številnih slovenskih medijih, je javnost s soborko pri zdravljenju opozorila Polona Selič – Zupančič. Na noge je dvignila vso Slovenijo in brez dlake na jeziku opozorila na zaplete pri gradnji mariborske onkologije. V Celju je znana kot klinična psihologinja in strokovnjakinja, ki je delala tudi na celjski policiji. Nikoli nas ni zavrnila pri prošnji za strokovno izjavo, ko smo poročali o področjih, ki jih zelo dobro pozna. V zadnjih letih se bojuje s hudo onkološko boleznijo. Zdravi se ravno na mariborski onkologiji. Tam je srečala kar nekaj bolnikov, ki se na zdravljenje vozijo iz naše regije. To pomeni, da situacija na mariborski onkologiji ni le »problem Maribora«, ampak je tudi problem, ki ga na svoji koži čutijo številni bolniki s Celjskega, ki tam prejemajo terapije zaradi svoje bolezni. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: splet, osebni arhiv PSZ)

Javno komunalno podjetje Žalec številne uporabnike obvešča o preklicu prekuhavanja pitne vode.

Zdravstveni dom Celje je v začetku tedna obeležil zaključek obnove stavbe v Gregorčičevi ulici 5. Mestna občina Celje je pred časom na razpisu zdravstvenega ministrstva pridobila denar za sofinanciranje, celotna naložba pa je znašala 3,6 milijona evrov, ministrstvo je prispevalo 1.8 milijona, ostalo je poravnal celjski zdrastveni dom. (SŠol, Foto: ZD Celje)

Mesec september je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni. V ospredju so ta mesec predvsem odnos do demence ter prizadevanja za odpravo stigme in diskriminacije. Ker za demenco ne poznamo zdravila, so ključnega pomena ozaveščanje, preventiva in zgodnje zdravljenje, ki lahko upočasni napredovanje te bolezni. Tudi v Splošni bolnišnici Celje so danes obeležili svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. V bolnišnica je namreč informativna stojnica, kjer so obiskovalci že vse dopoldne lahko izvedeli, kako prepoznati prve znake demence, kdaj se je potrebno odpraviti k zdravniku, informacije pa so lahko dobili tudi svojci dementnih oseb. (SŠol, Foto: Pixabay)    

Pred dnevi je slovenska javnost lahko spremljala, kaj se dogaja na Oddelku za onkologijo UKC Maribor. Zaradi zapletov pri nadgradnji tamkajšnjega oddelka bolnike zdravijo v nedostojnih razmerah, še več, kvari se tudi nujna oprema za zdravljenje. Mariborska zgodba, ki je vsem na očeh, ni le mariborska. Je tudi celjska, koroška, prekmurska … Zakaj? Ker se na mariborski onkologiji zdravijo tudi bolniki iz drugih slovenskih regij, torej tudi iz naše. Onkološki bolniki se morajo glede na vrsto onkološke bolezni na terapije voziti v Maribor ali Ljubljano. Lahko se zgodi, na to opozarjajo mariborski zdravniki, da se bo tamkajšnja onkologija »sesula«. To pomeni, da se bodo tudi bolniki iz naše regije morali voziti v Ljubljano, česar sistem ne bo prenesel. Vse, kar bolniki potrebujejo, je zdravljenje v dostojnih razmerah. Pogovarjali smo se z bolnico, ki izhaja iz Celja in ki je izkusila vso bedo zdravstvene birokracije, ki ne zmore urediti dostojnih razmer kljub srčnim zdravnikom, ki se trudijo za onkološke bolnike. Preverili smo, kako je z zdravljenjem onkoloških bolnikov v Celju, a tudi koliko naša država upošteva ukrepe Državnega programa za obvladovanje raka. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

V Splošni bolnišnici Celje in Zdravstvenem domu Celje so se tudi letos pridružili aktivnostim Zveze organizacij pacientov Slovenije in v sodelovanju z njimi in društvi pacientov pripravili Dan odprtih vrat, ki bo v torek, 17. septembra. (SŠol, foto: Andraž Purg)

V Občini Nazarje so minuli četrtek v sklopu občinskega praznovanja svečano odprli prizidek k zdravstveni postaji Nazarje. »To je velika pridobitev za vse občane Zgornje Savinjske doline, ki bo omogočala boljše pogoje za izvajanje zdravstvene obravnave,« je pred odprtjem poudaril nazarski župan Matej Pečovnik.

Občina Šentjur je podpisala pogodbo o nadzidavi severnega trakta tamkajšnjega zdravstvenega doma. Zdravstveni dom bo pridobil dodatnih 330 kvadratnih metrov površin za pediatrijo in zdravstveno dejavnost nasploh.  

Letošnji svetovni dan preprečevanja samomora je nosil slogan Spreminjajmo razumevanje samomora. Gre za osveščanje o tem, kako pomembno je, da spreminjamo pogovor o samomoru, njegovo dojemanje in razumevanje. Spreminjanje načina, kako se pogovarjamo o samomoru, je usmerjeno v premik od kulture tišine in stigme h kulturi razumevanja, podpore in sočutja. Po podatkih NIJZ je lani v Savinjski statistični regiji zaradi samomora umrlo 35 ljudi, kar je znaten upad števila v primerjavi z leti prej in v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami. (SŠol, foto: Pixabay)

Združenje prijateljev slepih Slovenije je minuli teden na novinarski konferenci v Muzeju novejše zgodovine Celje predstavilo strip Mina z belo palico, ki ga je izdalo z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije. Gre za kratek, a poučen strip avtorice Aksinje Kermauner, ki osvešča o slepoti in slabovidnosti.

V začetku lanskega leta je mesto oskrbnice Rudijevega doma pod Donačko goro prevzela Katja Fric, ki v domu dela že 15 let. Pred skoraj dvema letoma je prevzela oskrbovanje doma od predhodnice, ki se je upokojila. Katja torej zdaj bdi nad domom, v katerem sama poskrbi tudi za večino opravkov, ki jih zahteva oskrbovanje. Od kuhe do košnje, nobeno delo ji ni tuje. Oziroma, kot pravi, jo trdo delo sprošča. Dom je v toplejšem delu leta, od začetka aprila do konca oktobra, odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, če je prvi dan v tednu praznik, pa je dom odprt tudi takrat.

Že leta redno obiskujem odlično pedikerko, ki skrbi za moja stopala s svojimi spretnimi rokami. Toda le kakšen je občutek, če pedikuro opravijo ribice, sem se vprašala, ko sem zasledila novico, da je Konjičanka Eva Podgrajšek, po izobrazbi fizoterapevtka, v Zrečah odprla salon ribje pedikure – fish spa. To moram preizkusiti, sem bila odločena. In prav nič se nisem obotavljala. Čez nekaj dni sem sedela v njenem lepo urejenem salonu in stopala prepustila ribicam, ki so poskrbele za učinkovito nego mojih nog. Prijeten in sproščujoč občutek. Zares! V tujini, predvsem v Indoneziji, je ta naravna pedikura precej razširjena, v Sloveniji imamo zaenkrat le dva tovrstna salona – eden je v Piranu, drugi v Zrečah.

Konec julija letos so na radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje odpoved pogodbe o zaposlitvi podali trije specialisti radiologije. Dokončno naj bi trojica odšla oktobra. Ob že tako katastrofalnem stanju na področju radiologije, ki se vleče že nekaj časa, je to za vse bolnike, pa tudi za zdravstveni sistem zaskrbljujoč podatek. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Arhiv NT / Sherpa)

Dolgotrajna izpostavljenost hrupu je človeku škodljiva. Škodljivi učinki se med drugim kažejo kot motnje spanja, povečano tveganje za bolezni srca in ožilja, kot povečana vznemirjenost ter zmanjšana uspešnost pri delu in učenju. Včasih pa zaradi kršitev s prekomernim hrupom kdo skorajda izgubi živce. Treba se je zavedati, da je povzročiteljev prekomernega hrupa več. Nekoga lahko moti divjanje brezvestneža po cesti, drugega lajež sosedovega psa, tretjega sosed s preglasno glasbo ali preglasnim govorjenjem, četrtega bližnji industrijski obrat ali celo cerkveni zvonovi. Gre za večplastno temo. A ne glede na različne povzročitelje hrupa je daleč največ primerov, kjer je vzrok, da nekomu »poči film«, preglasna glasba v sosednjem stanovanju ali gostinskem lokalu. Policija zaradi tega tudi največkrat posreduje. Vlogo pri posredovanju imajo tudi občinski redarji in inšpektorji, a ko se postopki zoper kršitelja začnejo, to še zdaleč ne pomeni, da bo ta prenehal kršiti predpise ali da bo kmalu kaznovan. Tudi takšni postopki terjajo čas. Predpisov, ki urejajo področje hrupa, je ogromno. Vprašanje je, koliko jih ljudje upoštevajo. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Pixabay)