Najbrž je načinov, kako si povrniti zdravje in dobro počutje, toliko, kot je bolnikov, saj je vsako bitje edinstveno. Uradna medicina obravnava bolezen kot napako v biokemičnem ustroju človeškega telesa, ki jo je treba odpraviti. Medtem alternativna medicina išče globlje vzroke za nastanek bolezni in pri tem upošteva več ravni človekovega bitja, od fizičnega do duhovnega. Alternativne metode zdravljenja uporablja več kot pol milijona Slovencev. Po podatkih ministrstva za zdravje med 60 in 80 odstotkov Slovencev s kroničnimi boleznimi uporablja pomoč alternativne oziroma komplementarne medicine. Med njimi so tudi naši sogovorniki – Maja, Gregor in Tim. Kakšne so njihove izkušnje?

V enem letu, odkar se je občina Rogaška Slatina pridružila projektu Prostofer, so prostovoljni vozniki izvedli 232 prevozov, kar je povprečno 4,5 prevoza na teden. 90 odstotkov voženj je bilo namenjenih prevozu do zdravstvenih ustanov. Prostovoljni vozniki so v prvem letu prevoz omogočili 72 uporabnikom. V občini ocenjujejo, da je projekt uspešen.  

Mestna občina Celje, družba Simbio in Energetika Celje že drugo leto zapored izvajajo projekt Od odpadkov do energije, ki je zasnovan z namenom spodbujanja odgovornega ravnanja s komunalnimi odpadki med mladimi v celjski občini. V projektu sodelujejo osmošolci z vseh desetih celjskih osnovnih šol, to je okoli 450 otrok na leto skupaj s spremljevalci. (SŠol, foto: MOC)

Zdravstveni dom Šentjur se podobno kot drugi zdravstveni domovi po državi sooča s kadrovsko stisko in z vedno težjo organizacijo dela. »Zdravniki opravljajo številne nadure, da lahko zagotavljajo 24-urno dežurstvo vse dni v letu. Zato so odpovedane redne ambulante, kar bolnikom otežuje dostop do izbranega osebnega zdravnika, povzroča preobremenjenost zdravnikov in tako slabimo primarno raven zdravstvene oskrbe,« je pojasnila direktorica omenjene zdravstvene ustanove Melita Tasić Ilić. Zaradi vseh naštetih težav v ZD Šentjur razmišljajo o začasni reorganizaciji nočnih dežurstev.  

Ta konec tedna bodo v Splošni bolnišnici Celje operirali prvega bolnika v okviru delovanja Oddelka za kardiokirurgijo. Bolnišnica, ki je sredstva za delovanje novega oddelka pridobila z Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024, je do uspela vzpostaviti vse nujne pogoje za njegovo delovanje. Operativni tim pod vodstvom prof. dr. Tomislava Klokočovnika načrtuje letos izvesti 50 operacij na odprtem srcu. (SŠol, foto: Pixabay)

»Saj se lahko malo nasmehnete, da ne boste vedno videti tako resni,« smo mu dejali, ko smo ga fotografirali za intervju. Strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje pred kamerami pogosto deluje zelo resno. Prof. dr. Radko Komadina, dr. med., višji svetnik ter predvsem specialist splošne kirurgije in travmatologije. Komadina je tudi dolgoletni raziskovalec in predsednik Slovenskega zdravniškega društva, v zdravstveni stroki zelo priznan, saj predava tudi študentom. »Ni razloga za smeh,« je dejal, a vendar se je pri tem nekoliko nasmehnil. Pravi, da se na delovnem mestu zaveda resnosti in odgovornosti vodenja tretje največje bolnišnice v Sloveniji. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

Na Celjskem je v zadnjih dneh znova poraslo število obolelih s covidom-19. Več je tudi hospitaliziranih bolnikov. (SŠol, foto: Andraž Purg)

Da za nove življenjske oziroma poslovne izzive ni nikoli prepozno, dokazuje Maruša Janžekovič, ki je še pred kratkim kot inženirka logistike delala v enem od logističnih centrov, nato je v bližini Slovenskih Konjic odprla masažno-terapevtski salon. Gre za dva povsem različna svetova, priznava. Povod, da je zapustila enega in stopila v drugega, so bile sinove težave z zdravjem. Zaradi želje, da bi mu lahko pomagala, se je na različnih izobraževanjih poglobila v energije, njihovo delovanje in učinkovanje. Danes je mojstrica reikija in terapevtka svetlobne terapije Bioptron. »Ne predstavljam si več, da bi počela kaj drugega kot pomagala sebi in drugim. Neopisljivo lep občutek je to,« pravi.

Kozjanski park je pripravil že 25 prireditev Praznik kozjanskega jabolka, s katero se poklanja jabolku, ki prihaja iz visokodebelnih travniških sadovnjakov, in opozarja na pomen skrbi za biotsko pestrost. Dogajanje je s svojo prisotnostjo počastila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je Kozjanskemu parku predala tudi Slovensko nagrado Natura 2000, in sicer v kategoriji za komunikacijske akcije za tovrstna zavarovana območja.  

 Rak dojke je v Sloveniji še vedno najbolj prevladujoča vrsta raka med žensko populacijo. Je bolezen, ki kljub napačnemu prepričanju mnogih ni omejena na neko starostno skupino ali zgolj na ženski spol. Po podatkih državnega presejalnega programa za odkrivanje raka dojk Dora zaradi raka dojke v Sloveniji letno v povprečju zboli več kot 1.500 žensk in od 10 do 15 moških. Zato so ustrezna diagnostika na primarni zdravstveni ravni, dobra obveščenost in podpora okolice ključnega pomena, da bolnice in bolniki uspešno in dostojanstveno prebrodijo to nelahko obdobje življenja in se s svojo boleznijo naučijo živeti čim bolj kakovostno.  

Zadnja desetletja jo poznamo kot neizmerno bojevnico za boljše duševno zdravje in za boljše zdravje v družbi nasploh. Prim. Nuša Konec – Juričič, dr. med., in specialistka javnega zdravja. Zaposlena je v celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vsa ta leta je gonilna sila celjske enote, s svojim znanjem in strokovnostjo je velik zgled svojim mlajšim kolegom, hkrati je vir motivacije za ljudi, ki jim pomaga s svojim delom. Izjemen pečat je pustila predvsem na področju osveščanja o duševnem zdravju in ne motimo se, če zatrdimo, da nosi največ zaslug za to, da je danes na Celjskem manj samomorov in več virov pomoči ljudem v duševnih stiskah. V bistvu s svojim delom rešuje življenja. 10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja, zato pogovor začneva s podatkom mednarodne raziskave za celotno evropsko regijo, ki kaže, da je bilo leta 2019 v Sloveniji od 12 do 13 odstotkov oseb, ki imajo vsaj eno diagnosticirano duševno ali vedenjsko motnjo, v celotni Evropi pa je ta odstotek znašal 15 odstotkov. Torej ti podatki za Slovenijo niso tako slabi, a še vedno bi bili lahko še boljši, dodaja sogovornica. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

Ekipa, ki so jo sestavljali predstavniki šentjurskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije, tamkajšnje gasilske zveze in civilne zaščite, je osvojila tretje mesto na jubilejnem XXX. državnem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 15 najboljših ekip iz cele Slovenije, je bilo minulo soboto v Radovljici.  

Iz Zdravstvenega doma Celje so sporočili, da je nova ambulanta družinske medicine, ki jo vodi Martina Medved Fijavž, že v petek zapolnila vsa razpoložljiva mesta za bolnike. Zdravnica je začela z vpisovanjem bolnikov 1. oktobra, ko je delo izbrane zdravnice prenehala opravljati Katarina Skubec Moćić, vendar so mesta že polno zasedena. SŠol, foto: arhiv NT/Sherpa

Da joga ni le telovadba, temveč iskanje ravnovesja med telesom, duhom in dihanjem, poudarja Šentjurčanka Zdenka Vrečko. Z njo se je srečala pred približno 25 leti in od tedaj raziskuje njene prednosti ter blagodejne učinke. Z upokojitvijo jo je pred sedmimi leti začela poučevati tudi v šentjurski ljudski univerzi, kjer še danes dvakrat tedensko vodi jogo za upokojence. »Najprej je bilo vpisanih malo ljudi, vendar so bili vsi, ki so prišli, navdušeni. Lani nas je bilo že več kot 25, zato sem morala narediti dve skupini,« nasmejano pove Vrečkova, ki k jogi vabi vse, ki se želijo razgibati, posvetiti sebi in tudi družiti. Vadbo joge so v mali dvorani šentjurskega kulturnega doma namreč ponovno začeli ravno v tem tednu.

Da je nedopustno, da morajo bolni ljudje po zdravila na recept v eno od lekarn v sosednjih občinah, opozarja bistrški župan Franjo Debelak. Tamkajšnji občani se po zdravila vozijo v Podčetrtek, Kozje ali Brežice. »Ne razumem zdravstvenega ministrstva in lekarniške zbornice, zakaj vztrajata pri svojem in ne dasta pozitivnega mnenja za lekarno,« pravi župan. V zbornici žogico vračajo občini, saj pravijo, da slednja svoje zadnje vloge ni dopolnila z vsemi potrebnimi podatki. Zdravstveno ministrstvo pojasnjuje, da za odprtje lekarne ni bil izpolnjen pogoj stvarne legitimacije.  

V Zdravstvenem domu (ZD) Laško so se razveselili novega reševalnega vozila. Za njegov nakup je zdravstveni dom odštel dobrih 200 tisoč evrov. Kot je ob uradnem prevzemu vozila dejal laški župan Marko Šantej, je novo reševalno vozilo pomembna pridobitev ne le za ZD Laško, ampak za celotno lokalno skupnost. "Naša občina je razvejana, veliko je podeželja in za samo dostopnost mora biti flota reševalnih vozil takšna, da lahko pride tudi do tistih najbolj odročnih krajev občine," je dejal.      

O situaciji na mariborski onkologiji, ki je te dni glavna tema v številnih slovenskih medijih, je javnost s soborko pri zdravljenju opozorila Polona Selič – Zupančič. Na noge je dvignila vso Slovenijo in brez dlake na jeziku opozorila na zaplete pri gradnji mariborske onkologije. V Celju je znana kot klinična psihologinja in strokovnjakinja, ki je delala tudi na celjski policiji. Nikoli nas ni zavrnila pri prošnji za strokovno izjavo, ko smo poročali o področjih, ki jih zelo dobro pozna. V zadnjih letih se bojuje s hudo onkološko boleznijo. Zdravi se ravno na mariborski onkologiji. Tam je srečala kar nekaj bolnikov, ki se na zdravljenje vozijo iz naše regije. To pomeni, da situacija na mariborski onkologiji ni le »problem Maribora«, ampak je tudi problem, ki ga na svoji koži čutijo številni bolniki s Celjskega, ki tam prejemajo terapije zaradi svoje bolezni. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: splet, osebni arhiv PSZ)

Javno komunalno podjetje Žalec številne uporabnike obvešča o preklicu prekuhavanja pitne vode.

Zdravstveni dom Celje je v začetku tedna obeležil zaključek obnove stavbe v Gregorčičevi ulici 5. Mestna občina Celje je pred časom na razpisu zdravstvenega ministrstva pridobila denar za sofinanciranje, celotna naložba pa je znašala 3,6 milijona evrov, ministrstvo je prispevalo 1.8 milijona, ostalo je poravnal celjski zdrastveni dom. (SŠol, Foto: ZD Celje)