Mesec september je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni. V ospredju so ta mesec predvsem odnos do demence ter prizadevanja za odpravo stigme in diskriminacije. Ker za demenco ne poznamo zdravila, so ključnega pomena ozaveščanje, preventiva in zgodnje zdravljenje, ki lahko upočasni napredovanje te bolezni. Tudi v Splošni bolnišnici Celje so danes obeležili svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. V bolnišnica je namreč informativna stojnica, kjer so obiskovalci že vse dopoldne lahko izvedeli, kako prepoznati prve znake demence, kdaj se je potrebno odpraviti k zdravniku, informacije pa so lahko dobili tudi svojci dementnih oseb. (SŠol, Foto: Pixabay)    

Pred dnevi je slovenska javnost lahko spremljala, kaj se dogaja na Oddelku za onkologijo UKC Maribor. Zaradi zapletov pri nadgradnji tamkajšnjega oddelka bolnike zdravijo v nedostojnih razmerah, še več, kvari se tudi nujna oprema za zdravljenje. Mariborska zgodba, ki je vsem na očeh, ni le mariborska. Je tudi celjska, koroška, prekmurska … Zakaj? Ker se na mariborski onkologiji zdravijo tudi bolniki iz drugih slovenskih regij, torej tudi iz naše. Onkološki bolniki se morajo glede na vrsto onkološke bolezni na terapije voziti v Maribor ali Ljubljano. Lahko se zgodi, na to opozarjajo mariborski zdravniki, da se bo tamkajšnja onkologija »sesula«. To pomeni, da se bodo tudi bolniki iz naše regije morali voziti v Ljubljano, česar sistem ne bo prenesel. Vse, kar bolniki potrebujejo, je zdravljenje v dostojnih razmerah. Pogovarjali smo se z bolnico, ki izhaja iz Celja in ki je izkusila vso bedo zdravstvene birokracije, ki ne zmore urediti dostojnih razmer kljub srčnim zdravnikom, ki se trudijo za onkološke bolnike. Preverili smo, kako je z zdravljenjem onkoloških bolnikov v Celju, a tudi koliko naša država upošteva ukrepe Državnega programa za obvladovanje raka. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

V Splošni bolnišnici Celje in Zdravstvenem domu Celje so se tudi letos pridružili aktivnostim Zveze organizacij pacientov Slovenije in v sodelovanju z njimi in društvi pacientov pripravili Dan odprtih vrat, ki bo v torek, 17. septembra. (SŠol, foto: Andraž Purg)

V Občini Nazarje so minuli četrtek v sklopu občinskega praznovanja svečano odprli prizidek k zdravstveni postaji Nazarje. »To je velika pridobitev za vse občane Zgornje Savinjske doline, ki bo omogočala boljše pogoje za izvajanje zdravstvene obravnave,« je pred odprtjem poudaril nazarski župan Matej Pečovnik.

Občina Šentjur je podpisala pogodbo o nadzidavi severnega trakta tamkajšnjega zdravstvenega doma. Zdravstveni dom bo pridobil dodatnih 330 kvadratnih metrov površin za pediatrijo in zdravstveno dejavnost nasploh.  

Letošnji svetovni dan preprečevanja samomora je nosil slogan Spreminjajmo razumevanje samomora. Gre za osveščanje o tem, kako pomembno je, da spreminjamo pogovor o samomoru, njegovo dojemanje in razumevanje. Spreminjanje načina, kako se pogovarjamo o samomoru, je usmerjeno v premik od kulture tišine in stigme h kulturi razumevanja, podpore in sočutja. Po podatkih NIJZ je lani v Savinjski statistični regiji zaradi samomora umrlo 35 ljudi, kar je znaten upad števila v primerjavi z leti prej in v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami. (SŠol, foto: Pixabay)

Združenje prijateljev slepih Slovenije je minuli teden na novinarski konferenci v Muzeju novejše zgodovine Celje predstavilo strip Mina z belo palico, ki ga je izdalo z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije. Gre za kratek, a poučen strip avtorice Aksinje Kermauner, ki osvešča o slepoti in slabovidnosti.

Ob prihodu na Sladko Goro naju je s fotografom Majda nasmejano pričakala pri tamkajšnjem gasilskem domu in naju popeljala do družinske zidanice nedaleč stran. Tam je družina zaradi požara, v katerem ji je leta 2019 v celoti pogorela hiša, eno leto tudi začasno živela. Pogled iz zidanice, ki jo v prihodnosti nameravajo oddajati tudi turistom, sega na celotno naselje, ki je Majdi kot predsednici tamkajšnjega turističnega društva še posebej pri srcu. In še preden smo začeli snemati pogovor, se je na veliki mizi nad vinogradi znašlo vse od sveže pečenega brezglutenskega kruha do sladkogorskih salam in domačih paradižnikov, manjkali nista niti dve vrsti toplega domačega brezglutenskega zavitka. »Iz brezglutenske moke se danes lahko naredi marsikaj,« pove Majda, ki že vrsto let izobražuje o celiakiji ter že deseto leto predano predseduje celjski podružnici Slovenskega društva za celiakijo.

V začetku lanskega leta je mesto oskrbnice Rudijevega doma pod Donačko goro prevzela Katja Fric, ki v domu dela že 15 let. Pred skoraj dvema letoma je prevzela oskrbovanje doma od predhodnice, ki se je upokojila. Katja torej zdaj bdi nad domom, v katerem sama poskrbi tudi za večino opravkov, ki jih zahteva oskrbovanje. Od kuhe do košnje, nobeno delo ji ni tuje. Oziroma, kot pravi, jo trdo delo sprošča. Dom je v toplejšem delu leta, od začetka aprila do konca oktobra, odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, če je prvi dan v tednu praznik, pa je dom odprt tudi takrat.

Že leta redno obiskujem odlično pedikerko, ki skrbi za moja stopala s svojimi spretnimi rokami. Toda le kakšen je občutek, če pedikuro opravijo ribice, sem se vprašala, ko sem zasledila novico, da je Konjičanka Eva Podgrajšek, po izobrazbi fizoterapevtka, v Zrečah odprla salon ribje pedikure – fish spa. To moram preizkusiti, sem bila odločena. In prav nič se nisem obotavljala. Čez nekaj dni sem sedela v njenem lepo urejenem salonu in stopala prepustila ribicam, ki so poskrbele za učinkovito nego mojih nog. Prijeten in sproščujoč občutek. Zares! V tujini, predvsem v Indoneziji, je ta naravna pedikura precej razširjena, v Sloveniji imamo zaenkrat le dva tovrstna salona – eden je v Piranu, drugi v Zrečah.

Konec julija letos so na radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje odpoved pogodbe o zaposlitvi podali trije specialisti radiologije. Dokončno naj bi trojica odšla oktobra. Ob že tako katastrofalnem stanju na področju radiologije, ki se vleče že nekaj časa, je to za vse bolnike, pa tudi za zdravstveni sistem zaskrbljujoč podatek. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Arhiv NT / Sherpa)

Dolgotrajna izpostavljenost hrupu je človeku škodljiva. Škodljivi učinki se med drugim kažejo kot motnje spanja, povečano tveganje za bolezni srca in ožilja, kot povečana vznemirjenost ter zmanjšana uspešnost pri delu in učenju. Včasih pa zaradi kršitev s prekomernim hrupom kdo skorajda izgubi živce. Treba se je zavedati, da je povzročiteljev prekomernega hrupa več. Nekoga lahko moti divjanje brezvestneža po cesti, drugega lajež sosedovega psa, tretjega sosed s preglasno glasbo ali preglasnim govorjenjem, četrtega bližnji industrijski obrat ali celo cerkveni zvonovi. Gre za večplastno temo. A ne glede na različne povzročitelje hrupa je daleč največ primerov, kjer je vzrok, da nekomu »poči film«, preglasna glasba v sosednjem stanovanju ali gostinskem lokalu. Policija zaradi tega tudi največkrat posreduje. Vlogo pri posredovanju imajo tudi občinski redarji in inšpektorji, a ko se postopki zoper kršitelja začnejo, to še zdaleč ne pomeni, da bo ta prenehal kršiti predpise ali da bo kmalu kaznovan. Tudi takšni postopki terjajo čas. Predpisov, ki urejajo področje hrupa, je ogromno. Vprašanje je, koliko jih ljudje upoštevajo. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Pixabay)  

Napovedane spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerimi namerava vlada ločiti javno in zasebno zdravstvo, bodo javnim zavodom škodovale, če vlada ne bo najprej spremenila cen zdravstvenih storitev, so prepričani v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije (ZZZS), kjer menijo, da so v primerjavi s koncesionarji v nepravičnem položaju. Med drugim se bojijo, da bodo slabo domišljeni ukrepi še povečali odhode zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja iz že tako kadrovsko podhranjenih javnih zdravstvenih ustanov. Zato so predlagali kar nekaj ukrepov, ki jih podpirajo tudi direktorji javnih zdravstvenih ustanov v naših krajih.

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je 2. 8. 2024 izdala odločbo o hudi gnilobi čebelje zalege. Izvor okužbe je v naseljih Črešnjice in Podgorje v občini Vojnik. Žarišče bolezni zajema tudi Dramlje in Goričica v občini Šentjur.

Že več kot dve desetletji je oskrba poškodovancev s poškodbo glave in z nekaterimi akutnimi nevrološkimi stanji primarna dejavnost celjske nevrokirurgije. Pred devetimi leti je Splošna bolnišnica Celje začela uvajati tudi hrbtenično nevrokirurgijo, leta 2020 tudi operacije malignih in benignih tumorjev možganov in hrbtenjače. Celjska bolnišnica kot edina v Sloveniji izvaja tudi kirurški program t. i. baklofenskih črpalk za URI Soča in intratekalnih bolečinskih črpalk za Onkološki inštitut. Vse to »kliče« po nastanku samostojnega oddelka nevrokirurgije, ki naj bi v osrednji bolnišnici v naši regiji vrata odprl kmalu. Celjska bolnišnica ima namreč vrhunske strokovnjake na tem področju. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Andraž Purg)

V preteklih dneh se je v Celju začela obnova Vile Sonja v Kersnikovi ulici. Stavba bo v prihodnje namenjena delovanju Centra za duševno zdravje odraslih, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Celje. Vrednost del, s katerimi bo celjska občina zagotovila sodobne, varne in funkcionalne prostore za izvajanje zdravstvenih storitev, znaša nekaj več kot 1,4 milijona evrov. Naložbo bo sofinanciralo tudi Ministrstvo RS za zdravje. Zaključek del je predviden jeseni prihodnje leto. (SŠol, Foto: MOC)

Vlada je v načrt razvojnih programov do leta 2027 uvrstila štiri nove projekte s področja zdravstva. Iz državnega proračuna bo tako sofinancirana tudi izgradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Laško.

Številni Konjičani Renato Gabrovec poznajo še iz časov, ko je kot medicinska sestra delala v zasebni ambulanti dr. Jožeta Hlačerja. Ker je bila kot prostovoljka že od nekdaj tesno povezana z Rdečim križem, jo je pot pred dvema desetletjema popeljala na mesto sekretarke Območnega združenja Rdečega križa Slovenske Konjice, kjer dela še danes. V tem obdobju je za skupnost naredila ogromno. Ob izvajanju tečajev prve pomoči in nege bolnika na terenu se je vedno odzvala na stiske ljudi. Prostovoljci so ji izjemno hvaležni tudi za to, da jih je združila in povezala ter ustvarila skupnost, ki z roko v roki deluje kot eno. Njeno predanost in dolgoletno humanitarno delo so letos z bronastim konjiškim grbom nagradili tudi v občini.

Razvojna agencija Kozjansko bo prihodnje leto obeležila 25 let delovanja. V tem obdobju sta ji njeni ustanoviteljici, Občini Šentjur in Dobje, zaupali številne nove naloge in obveznosti. »V skoraj četrt stoletja smo zrasli v zaupanja vredno javno ustanovo, ki skrbi za razvoj različnih področij v obeh občinah ustanoviteljicah. Naši programi so namenjeni različnim generacijam, od zadnje triade osnovnošolcev, delovno aktivnih prebivalcev pa vse do starostnikov oz. upokojencev,« pravi Jure Raztočnik, ki to organizacijo vodi vse od leta 2017.    

V Splošni bolnišnici Celje velja začasna prepoved obiskov bolnikov, ki so hospitalizirani na kirurških oddelkih. Prepoved velja za danes in jutri, razlog pa so težave zaradi počene cevi. (Foto: Andraž Purg)