Konec julija letos so na radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje odpoved pogodbe o zaposlitvi podali trije specialisti radiologije. Dokončno naj bi trojica odšla oktobra. Ob že tako katastrofalnem stanju na področju radiologije, ki se vleče že nekaj časa, je to za vse bolnike, pa tudi za zdravstveni sistem zaskrbljujoč podatek. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Arhiv NT / Sherpa)

Dolgotrajna izpostavljenost hrupu je človeku škodljiva. Škodljivi učinki se med drugim kažejo kot motnje spanja, povečano tveganje za bolezni srca in ožilja, kot povečana vznemirjenost ter zmanjšana uspešnost pri delu in učenju. Včasih pa zaradi kršitev s prekomernim hrupom kdo skorajda izgubi živce. Treba se je zavedati, da je povzročiteljev prekomernega hrupa več. Nekoga lahko moti divjanje brezvestneža po cesti, drugega lajež sosedovega psa, tretjega sosed s preglasno glasbo ali preglasnim govorjenjem, četrtega bližnji industrijski obrat ali celo cerkveni zvonovi. Gre za večplastno temo. A ne glede na različne povzročitelje hrupa je daleč največ primerov, kjer je vzrok, da nekomu »poči film«, preglasna glasba v sosednjem stanovanju ali gostinskem lokalu. Policija zaradi tega tudi največkrat posreduje. Vlogo pri posredovanju imajo tudi občinski redarji in inšpektorji, a ko se postopki zoper kršitelja začnejo, to še zdaleč ne pomeni, da bo ta prenehal kršiti predpise ali da bo kmalu kaznovan. Tudi takšni postopki terjajo čas. Predpisov, ki urejajo področje hrupa, je ogromno. Vprašanje je, koliko jih ljudje upoštevajo. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Pixabay)  

Napovedane spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerimi namerava vlada ločiti javno in zasebno zdravstvo, bodo javnim zavodom škodovale, če vlada ne bo najprej spremenila cen zdravstvenih storitev, so prepričani v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije (ZZZS), kjer menijo, da so v primerjavi s koncesionarji v nepravičnem položaju. Med drugim se bojijo, da bodo slabo domišljeni ukrepi še povečali odhode zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja iz že tako kadrovsko podhranjenih javnih zdravstvenih ustanov. Zato so predlagali kar nekaj ukrepov, ki jih podpirajo tudi direktorji javnih zdravstvenih ustanov v naših krajih.

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je 2. 8. 2024 izdala odločbo o hudi gnilobi čebelje zalege. Izvor okužbe je v naseljih Črešnjice in Podgorje v občini Vojnik. Žarišče bolezni zajema tudi Dramlje in Goričica v občini Šentjur.

Že več kot dve desetletji je oskrba poškodovancev s poškodbo glave in z nekaterimi akutnimi nevrološkimi stanji primarna dejavnost celjske nevrokirurgije. Pred devetimi leti je Splošna bolnišnica Celje začela uvajati tudi hrbtenično nevrokirurgijo, leta 2020 tudi operacije malignih in benignih tumorjev možganov in hrbtenjače. Celjska bolnišnica kot edina v Sloveniji izvaja tudi kirurški program t. i. baklofenskih črpalk za URI Soča in intratekalnih bolečinskih črpalk za Onkološki inštitut. Vse to »kliče« po nastanku samostojnega oddelka nevrokirurgije, ki naj bi v osrednji bolnišnici v naši regiji vrata odprl kmalu. Celjska bolnišnica ima namreč vrhunske strokovnjake na tem področju. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Andraž Purg)

V preteklih dneh se je v Celju začela obnova Vile Sonja v Kersnikovi ulici. Stavba bo v prihodnje namenjena delovanju Centra za duševno zdravje odraslih, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Celje. Vrednost del, s katerimi bo celjska občina zagotovila sodobne, varne in funkcionalne prostore za izvajanje zdravstvenih storitev, znaša nekaj več kot 1,4 milijona evrov. Naložbo bo sofinanciralo tudi Ministrstvo RS za zdravje. Zaključek del je predviden jeseni prihodnje leto. (SŠol, Foto: MOC)

Vlada je v načrt razvojnih programov do leta 2027 uvrstila štiri nove projekte s področja zdravstva. Iz državnega proračuna bo tako sofinancirana tudi izgradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Laško.

Številni Konjičani Renato Gabrovec poznajo še iz časov, ko je kot medicinska sestra delala v zasebni ambulanti dr. Jožeta Hlačerja. Ker je bila kot prostovoljka že od nekdaj tesno povezana z Rdečim križem, jo je pot pred dvema desetletjema popeljala na mesto sekretarke Območnega združenja Rdečega križa Slovenske Konjice, kjer dela še danes. V tem obdobju je za skupnost naredila ogromno. Ob izvajanju tečajev prve pomoči in nege bolnika na terenu se je vedno odzvala na stiske ljudi. Prostovoljci so ji izjemno hvaležni tudi za to, da jih je združila in povezala ter ustvarila skupnost, ki z roko v roki deluje kot eno. Njeno predanost in dolgoletno humanitarno delo so letos z bronastim konjiškim grbom nagradili tudi v občini.

Razvojna agencija Kozjansko bo prihodnje leto obeležila 25 let delovanja. V tem obdobju sta ji njeni ustanoviteljici, Občini Šentjur in Dobje, zaupali številne nove naloge in obveznosti. »V skoraj četrt stoletja smo zrasli v zaupanja vredno javno ustanovo, ki skrbi za razvoj različnih področij v obeh občinah ustanoviteljicah. Naši programi so namenjeni različnim generacijam, od zadnje triade osnovnošolcev, delovno aktivnih prebivalcev pa vse do starostnikov oz. upokojencev,« pravi Jure Raztočnik, ki to organizacijo vodi vse od leta 2017.    

V Splošni bolnišnici Celje velja začasna prepoved obiskov bolnikov, ki so hospitalizirani na kirurških oddelkih. Prepoved velja za danes in jutri, razlog pa so težave zaradi počene cevi. (Foto: Andraž Purg)

Užitek se je pogovarjati s sogovorniki, ki zmorejo razum prepletati z modrostjo srca. Zdravnik Jakob Koren je eden takšnih. Zazrl se je skozi okno, ko je ganljivo in s posebno mehkobo v glasu govoril o umiranju svoje žene, prav tako zdravnice in mame njunih dveh sinov. »Predsmrtna agonija težkega dihanja ni trajala dolgo. Ker sem bil ves čas ob njej, sem ji lahko dajal zdravila proti bolečinam. Vsaj želim si, da bolečin ni čutila in da se ni zavedala, da umira.« Njeno življenje je zaradi napredovane rakave bolezni ugasnilo lani poleti. In kdo bi vedel, morda je ravno takrat na svet privekal novorojenček v celjski porodnišnici, ustanovi, ki ji ostaja zvest že skoraj 30 let, čeprav še vedno prejema povabila drugih delodajalcev. Svoj poklic dojema kot privilegij, saj je vsakodnevno priča čudežu novega življenja. A ob tem ne skopari s kritikami na račun odločevalcev v državi, ki po njegovi oceni ne rešujejo niti najbolj perečih problemov v našem zdravstvu. To je, kot poudarja, v nebo vpijoče nepojmljivo in predvsem neodgovorno. Ko je jezen ali siten, sede na kolo, saj ga prav fizični napor najbolj umiri in sprosti. In branje kriminalk prav tako, še pravi.

Z Dobrne v Celje, od tam v Maribor, iz štajerske prestolnice v Nemčijo. Najprej v München, kasneje v Osanbrück in nazaj na Bavarsko. Tako je bila poenostavljeno videti izobraževalna pot dr. Anžeta Žerdonerja Čalasana, Dobrčana, ki že desetletje živi in dela v Nemčiji. Zaposlen je na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu, kjer na fakulteti za biologijo že četrto leto deluje kot znanstveni asistent in predavatelj. Letos ga bodo počastili tudi na domači Dobrni, kjer bo prejel županovo priznanje.

V Sloveniji vsako leto zaradi ene od oblik raka prebavil zboli približno tri tisoč ljudi (vir in več informacij: Moja lekarna - rak debelega črevesa). Še vedno vsako leto umre približno 1.900 ljudi s to diagnozo, v Združenju EuropaColon Slovenija spodbujajo k čim bolj zgodnjem odkrivanju teh bolezni. Zgodnja diagnoza namreč bistveno pripomore k daljšemu preživetju ter h krajšemu in k lažjemu zdravljenju, s tem pa tudi h kakovostnejšemu življenju.

Spremembe na sebi je začel opažati v zgodnjih tridesetih, ko je postal očka, končal študij, se poročil in se z družino preselil v svoje stanovanje. »V to idilično vzdušje se je prikradla neznosna utrujenost, ki sem si jo razlagal kot izgorelost. Menil sem, da se moram spočiti od tempa, povezanega z osamosvajanjem,« pravi Dušan Berce iz Celja. A utrujenost in slabo počutje nista minila. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na območju Marija Dobja v občini Šentjur odkrila izvor hude gnilobe čebelje zalege. Kot navaja Čebelarska zveza Slovenije, gre za bolezen, ki jo povzroča sporogena bakterija Paenibacillus larvae, bolezen so čebelarji dolžni prijaviti veterinarju za zdravstveno varstvo čebel Nacionalnega veterinarskega inštituta. Za okužbo so dojemljive le ličinke, čebele pa so odporne. Ko se posamezna ličinka okuži, je lahko kmalu prizadeta vsa zalega in družine niso več sposobne vzrediti dovolj mladih delavk, kar oslabi čebeljo družino in vodi v njen propad.  

Prvega maja 1994 je dr. Jože Pungeršek na celjski Ljubljanski cesti odprl svojo zasebno zobozdravstveno ambulanto. Bil je prvi zobozdravstveni zasebnik v tem mestu. Ni se odločil za koncesijo, s čimer bi svoje delo opravljal v okviru javne zdravstvene službe, saj ni želel, da bi ga ta pri delu omejevala. Čeprav še danes nudi samoplačniške storitve, je zagovornik javnega zdravstva. Prepričan je, da bi samoplačniške ordinacije morale reševati nadstandardne storitve in ne osnovnih, kot to počnejo v največji meri. Zaradi velikega povpraševanja mu dela ne zmanjka, v njegovi ambulanti pa se uči tudi njegov sin, za katerega verjame, da ga bo čez čas uspešno nasledil.

Društvo za medsebojno pomoč in podporo Fibromialgiki in prijatelji pripravlja 11. maja v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni dan odprtih vrat s strokovnim predavanjem. Gre za dogodek, s katerim bo društvo obeležilo tudi dan fibromialgije in sindroma kronične utrujenosti, ki je 12. maja. Na Dobrni bodo predavali strokovnjaki s področja zdravstva o uravnoteženi prehrani, pomenu telesne dejavnosti, urinski inkontinenci in o zmožnosti za delo pri fibromialgikih. Tema pogovora bo tudi psihoterapevtski pristop k fibromialgiji. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)