Številni Konjičani Renato Gabrovec poznajo še iz časov, ko je kot medicinska sestra delala v zasebni ambulanti dr. Jožeta Hlačerja. Ker je bila kot prostovoljka že od nekdaj tesno povezana z Rdečim križem, jo je pot pred dvema desetletjema popeljala na mesto sekretarke Območnega združenja Rdečega križa Slovenske Konjice, kjer dela še danes. V tem obdobju je za skupnost naredila ogromno. Ob izvajanju tečajev prve pomoči in nege bolnika na terenu se je vedno odzvala na stiske ljudi. Prostovoljci so ji izjemno hvaležni tudi za to, da jih je združila in povezala ter ustvarila skupnost, ki z roko v roki deluje kot eno. Njeno predanost in dolgoletno humanitarno delo so letos z bronastim konjiškim grbom nagradili tudi v občini.

Razvojna agencija Kozjansko bo prihodnje leto obeležila 25 let delovanja. V tem obdobju sta ji njeni ustanoviteljici, Občini Šentjur in Dobje, zaupali številne nove naloge in obveznosti. »V skoraj četrt stoletja smo zrasli v zaupanja vredno javno ustanovo, ki skrbi za razvoj različnih področij v obeh občinah ustanoviteljicah. Naši programi so namenjeni različnim generacijam, od zadnje triade osnovnošolcev, delovno aktivnih prebivalcev pa vse do starostnikov oz. upokojencev,« pravi Jure Raztočnik, ki to organizacijo vodi vse od leta 2017.    

V Splošni bolnišnici Celje velja začasna prepoved obiskov bolnikov, ki so hospitalizirani na kirurških oddelkih. Prepoved velja za danes in jutri, razlog pa so težave zaradi počene cevi. (Foto: Andraž Purg)

Užitek se je pogovarjati s sogovorniki, ki zmorejo razum prepletati z modrostjo srca. Zdravnik Jakob Koren je eden takšnih. Zazrl se je skozi okno, ko je ganljivo in s posebno mehkobo v glasu govoril o umiranju svoje žene, prav tako zdravnice in mame njunih dveh sinov. »Predsmrtna agonija težkega dihanja ni trajala dolgo. Ker sem bil ves čas ob njej, sem ji lahko dajal zdravila proti bolečinam. Vsaj želim si, da bolečin ni čutila in da se ni zavedala, da umira.« Njeno življenje je zaradi napredovane rakave bolezni ugasnilo lani poleti. In kdo bi vedel, morda je ravno takrat na svet privekal novorojenček v celjski porodnišnici, ustanovi, ki ji ostaja zvest že skoraj 30 let, čeprav še vedno prejema povabila drugih delodajalcev. Svoj poklic dojema kot privilegij, saj je vsakodnevno priča čudežu novega življenja. A ob tem ne skopari s kritikami na račun odločevalcev v državi, ki po njegovi oceni ne rešujejo niti najbolj perečih problemov v našem zdravstvu. To je, kot poudarja, v nebo vpijoče nepojmljivo in predvsem neodgovorno. Ko je jezen ali siten, sede na kolo, saj ga prav fizični napor najbolj umiri in sprosti. In branje kriminalk prav tako, še pravi.

Z Dobrne v Celje, od tam v Maribor, iz štajerske prestolnice v Nemčijo. Najprej v München, kasneje v Osanbrück in nazaj na Bavarsko. Tako je bila poenostavljeno videti izobraževalna pot dr. Anžeta Žerdonerja Čalasana, Dobrčana, ki že desetletje živi in dela v Nemčiji. Zaposlen je na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu, kjer na fakulteti za biologijo že četrto leto deluje kot znanstveni asistent in predavatelj. Letos ga bodo počastili tudi na domači Dobrni, kjer bo prejel županovo priznanje.

V Sloveniji vsako leto zaradi ene od oblik raka prebavil zboli približno tri tisoč ljudi (vir in več informacij: Moja lekarna - rak debelega črevesa). Še vedno vsako leto umre približno 1.900 ljudi s to diagnozo, v Združenju EuropaColon Slovenija spodbujajo k čim bolj zgodnjem odkrivanju teh bolezni. Zgodnja diagnoza namreč bistveno pripomore k daljšemu preživetju ter h krajšemu in k lažjemu zdravljenju, s tem pa tudi h kakovostnejšemu življenju.

Spremembe na sebi je začel opažati v zgodnjih tridesetih, ko je postal očka, končal študij, se poročil in se z družino preselil v svoje stanovanje. »V to idilično vzdušje se je prikradla neznosna utrujenost, ki sem si jo razlagal kot izgorelost. Menil sem, da se moram spočiti od tempa, povezanega z osamosvajanjem,« pravi Dušan Berce iz Celja. A utrujenost in slabo počutje nista minila. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na območju Marija Dobja v občini Šentjur odkrila izvor hude gnilobe čebelje zalege. Kot navaja Čebelarska zveza Slovenije, gre za bolezen, ki jo povzroča sporogena bakterija Paenibacillus larvae, bolezen so čebelarji dolžni prijaviti veterinarju za zdravstveno varstvo čebel Nacionalnega veterinarskega inštituta. Za okužbo so dojemljive le ličinke, čebele pa so odporne. Ko se posamezna ličinka okuži, je lahko kmalu prizadeta vsa zalega in družine niso več sposobne vzrediti dovolj mladih delavk, kar oslabi čebeljo družino in vodi v njen propad.  

Prvega maja 1994 je dr. Jože Pungeršek na celjski Ljubljanski cesti odprl svojo zasebno zobozdravstveno ambulanto. Bil je prvi zobozdravstveni zasebnik v tem mestu. Ni se odločil za koncesijo, s čimer bi svoje delo opravljal v okviru javne zdravstvene službe, saj ni želel, da bi ga ta pri delu omejevala. Čeprav še danes nudi samoplačniške storitve, je zagovornik javnega zdravstva. Prepričan je, da bi samoplačniške ordinacije morale reševati nadstandardne storitve in ne osnovnih, kot to počnejo v največji meri. Zaradi velikega povpraševanja mu dela ne zmanjka, v njegovi ambulanti pa se uči tudi njegov sin, za katerega verjame, da ga bo čez čas uspešno nasledil.

Društvo za medsebojno pomoč in podporo Fibromialgiki in prijatelji pripravlja 11. maja v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni dan odprtih vrat s strokovnim predavanjem. Gre za dogodek, s katerim bo društvo obeležilo tudi dan fibromialgije in sindroma kronične utrujenosti, ki je 12. maja. Na Dobrni bodo predavali strokovnjaki s področja zdravstva o uravnoteženi prehrani, pomenu telesne dejavnosti, urinski inkontinenci in o zmožnosti za delo pri fibromialgikih. Tema pogovora bo tudi psihoterapevtski pristop k fibromialgiji. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

V cerkvi sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji so nedavno predstavili novo butično linijo kartuzijanskih zelišč Zajcklošter. Gre za šentjanževo olje, kapljice zlate rozge in žajbljev hidrolat, ki so nastali izključno iz sezonskih zelišč, pridelanih na kartuzijanskem zeliščnem vrtu, za katerega zadnja štiri leta skrbita Majda in Katja Temnik z biodinamične kmetije Majnika iz bližnjih Žič. Njun cilj je ohranjati in negovati skrivnostno povezavo med rastlinami in človekom ter s svojim načinom dela poosebljati kartuzijanski duh in podoživljati njihove vrednote. 

Zdravstveni dom (ZD) Laško je pred velikim in pomembnim projektom, začetkom gradnje težko pričakovanega in prepotrebnega prizidka. Nanj so se v vodstvu javnega zavoda intenzivno pripravljali že v minulem letu. Slavnostni podpis pogodbe za izgradnjo prizidka bo 18. aprila. Tudi sicer je bilo leto 2023 za ZD Laško po besedah vršilke dolžnosti direktorice mag. Janje Knapič leto novih projektov z razširitvijo dejavnosti in s še večjem poudarkom na skrbi za paciente. Z letnim poročilom delovanja zavoda so se laški občinski svetniki seznanili na svoji zadnji seji in ga tudi soglasno potrdili. 

Nasmejan, izredno pozitiven, srčen ter predvsem izredno razgledan, čuteč in s širokim dojemanjem notranjega in zunanjega sveta. Benjamin Mencigar. A nihče, ki ga ne pozna, ne bi ob vseh teh njegovih lastnostih pomislil, da je njegovo življenje viselo na nitki. Leta 2012 je bil več kot mesec v umetni komi in ob ventilatorju priključen še na napravo za zunanji pretok krvi. Razlog? Goodpasturov sindrom. Redka avtoimunska bolezen, ki najbolj prizadene pljuča in ledvice, nato deluje tudi na vse ključne telesne organe. Ko se v pogovoru ozre v tisti čas, pravi, da je hvaležen za vse izkušnje in spoznanja, ki jih je po zdravljenju dobil. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Nik Jarh)

»Imam pacientko, gospo sredi šestdesetih, ki je prišla na lasersko terapijo, ker se je bala spolnih odnosov, saj je dobila po vsakem odnosu vnetje mehurja – čisto po vsakem odnosu. Učinek laserja je boljši, če nožnico pripravimo na poseg najprej z lokalnimi estrogeni, potem sva pa še izvedli lasersko terapijo. Čez štiri ali šest tednov, toliko je razmak med dvema terapijama, je gospa prišla z usti do ušes: ›Ne morem verjeti, to je čisto drug svet, jaz nimam nobenih težav, z možem sva imela odnose skoraj vsak dan, ker me je zanimalo, kaj se zgodi potem – nič!‹« Resnična zgodba iz prakse Katarine Jerman.

Tradicionalna prireditev Dan zdravja, ki jo Mestna občina Celje ob svetovnem dnevu zdravja pripravlja v sodelovanju z javnim zavodom Socio in številnimi drugimi partnerji, je tudi to soboto v mesto privabila ogromno obiskovalcev. V mestu je bila tudi naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje z bogatim programom in zabavo. (SŠol, Foto: Andraž Purg, NT&RC)

Strmo naraščanje predpisovanja antidepresivov je odraz duševnih stisk, ki jih čuti vse več Slovencev in Slovenk. A čeprav so lahko marsikdaj nujno potrebna prva pomoč, ki človeku pomaga preživeti, tablete same po sebi ne jamčijo notranjega miru – tega lahko prinese le korenita sprememba na vseh ravneh, tudi na sistemski. Kajti duševna stiska je zgolj normalen odziv možganov na nenormalne okoliščine.

Marca je stranka SDS sklicala nujno sejo odbora za zdravstvo in na njej so člani Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) predlagali, naj pripravi analizo razlogov nihanja presežne umrljivosti v Sloveniji. Zaskrbela jih je namreč nedavna novica, da je Slovenija decembra prejšnjega leta z 21,3 odstotka zasedla neslavno prvo mesto, daleč nad evropskim povprečjem (9,3 odstotka). Ali torej Slovenci umiramo bolj kot preostali Evropejci?