Koncert pihalnega orkestra, sestavljenega iz nekdanjih dijakov celjske glasbene šole, je zaznamoval sinočnjo prireditev v Narodnem domu, posvečeno 30-letnici srednješolskega glasbenega izobraževanja v Celju.

V tem tednu splošnih knjižnic se v njih vrstijo različni dogodki, s katerimi knjižničarji sporočajo uporabnikom, da so to ustanove, ki nudijo ključ do širokih obzorij. Tudi v Osrednji knjižnici Celje so pripravili dogodke za vse generacije.

»Sodelovanje v folklorni skupini je način življenja, saj zahteva redno dvakrattedensko udeležbo na vajah, ob čemer si je treba vzeti še čas za nastope,« pravi Vera Orešnik, ki zadnja leta predseduje Celjski folklorni skupini (CFS). Zato pridobivanje novih članov ni povsem preprosto, a tisti, ki vztrajajo, počnejo to z veliko zavzetostjo. Nocoj ob 19. uri bodo v Celjskem domu združili moči tako sedanji kot nekdanji člani CFS in šestdeset nastopajočih bo zaplesalo v počastitev 50-letnice skupine.

V Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje je od sinoči na ogled razstava likovnih del slikarja, grafika in vedutista Avgusta Friderika Seebacherja, ki se je leta 1887 rodil in deloval v Celju, kjer je leta 1940 tudi umrl. 

V Zgodovinskem arhivu Celje so danes predstavili obsežen prevod šolske kronike I. gimnazije v Celju. Delo povzema enega od dragocenih virov, ki ga hrani arhiv, in sicer šolsko kroniko ene od najstarejših gimnazij v Sloveniji. Na predstavitvi so sodelovali dr. Aleksander Žižek, urednik in eden od prevajalcev, dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju in dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje.

Do 10. decembra bo v Galeriji Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah na ogled razstava del akademskega slikarja in grafika Staneta Jagodiča. Ustvarjalec ob svojem 80. jubileju na razstavi z naslovom Nazaj v mladostni kraj prvič predstavlja kataloge, plakate in vabila, ki jih je med letoma 1982 in 2002 oblikoval za različne dogodke v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini in Celju.  

Jubilejna 30. Novačanova srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin, ki jih pripravlja Gledališče Zarja Celje, so se sinoči končala. Nagrado tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva je prejela Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša v izvedbi Kulturnega društva Loški oder. Nagrado je prevzel režiser Dejan Spasić.

Zavod Celeia Celje je danes prvič pripravil celodnevno enološko-gastronomsko dogajanje v središču mesta, posvečeno Martinovi soboti.  

V Celju se bo te dni  prvič odvijal festival Drugajanje. Gre za kratek festival sodobne umetnosti, ki ga zavod Bunker organizira že 22. leto, v Celju pa je organizacijo prevzela Hiša kulture.

Do konca meseca bo v Galeriji Božena v Pelikanovi hiši v Celju na ogled 53. slovenska pregledna fotografska razstava. Gostitelj sinočnje slovesne razglasitve rezultatov, ki je bila letos v Celjskem domu, in odprtja razstave je bil  Digitalni foto klub Celje, pokrovitelj dogodka pa je vsako leto Fotografska zveza Slovenije.  

Potem ko je celjski slikar Tomaž Milač lani poslikal steno na Muzejskem trgu in z njo požel nemalo pohval in občudovanja mimoidočih, se je tokrat lotil še stene v bližnjem atriju Gosposke ulice.

»Ko te Alma enkrat zagrabi, te ne izpusti,« je v intervjuju za Novi tednik spomladi dejala Jerneja Jezernik, letošnja prejemnica literarne nagrade mira, ki jo podeljuje ženski odbor slovenskega združenja pisateljev, pesnikov in publicistov Pen. Komisijo je prepričala s svojim predanim dolgoletnim raziskovanjem dela in življenja Alme M. Karlin.

Laščanka, 25-letna Urška Sikovšek, je glasbenica – je profesorica na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, vodja Mešanega pevskega zbora Šentrupert in vodja ter dirigentka znanega celjskega orkestra Lucky & the Pipes. Čeprav je svojo glasbeno pot snovala sama, ji je dirigiranje orkestru, katerega članica je bila že v srednji šoli, nepričakovano padlo v roke z vsemi avtorskimi notnimi zapisi aranžmajev v trenutku, ko je znan Celjan, dirigent Srečko Cizelj nenadoma preminul in ji zapustil svojo glasbeno zapuščino. Pri komaj 19 letih je stopila v čevlje glasbenega velikana, mentorja in prijatelja.

  Josip Ipavec in njegov svet je naslov novega zbornika o skladatelju in zdravniku, rojenem pred 150 leti. Zbornik sestavljajo referati, predstavljeni na simpoziju, ki so ga organizatorji leta 2021 pripravili o tem znanem šentjurskem rojaku, avtorju prvega slovenskega baleta Možiček in opere Princesa Vrtoglavka. »Nikoli doslej niso glasbeniki izvajali toliko del Josipa Ipavca, nikoli ni bil tako upoštevan kot danes,« je o njem dejal eden največjih poznavalcev rodbine Ipavcev ddr. Igor Grdina.  

  Domiselnost podjetnih Šentvidčanov, prebivalcev majhnega kraja v občini Šmarje pri Jelšah, ne pozna meja. Tako bi lahko sklepali po zgodbah o tem, kako so nekoč stara kljuseta spreminjali v na videz močne žrebce. Pri tem si niso pomagali le s hrano in z zelišči, ampak tudi z barvanjem konjske dlake in različnimi postopki, ki bi bili danes deležni zgražanja javnosti in ukrepov katere od inšpekcij. Etnologinja in kulturna antropologinja Janja Sivec je zanimivost iz preteklega obdobja vzela kot izhodišče za zgodbo z naslovom Zakaj se konju (ne) gleda v zobe.  

Pri uredniškem dogovoru, da bi naslednji intervju pripravili s Sandro Feketija, smo se kolegi komaj dogovorili, kdo je ta gospa … Prva kolegica je povedala, da je to gospa, ki je odprla novo jezikovno šolo in uči v Osnovni šoli Štore. Druga je rekla, da je to tista, ki je kot spremljevalna pevka že večkrat zastopala Slovenijo na festivalu za pesem Evrovizije. Tretja jo pozna kot nekdanjo članico in namestnico umetniške vodje znane vokalne zasedbe Perpetuum Jazzile. In vse to je ista oseba, izjemno zanimiva in talentirana sogovornica, ki me je med pogovorom spustila v svet spremljevalnih pevcev znanih slovenskih izvajalcev, spregovorila o izzivih današnjih učiteljev ter iskreno povedala, koliko škode ali koristi risanke v tujih jezikih naredijo našim otrokom.

Nocoj bo ob 19.30 v Plesnem forumu Celje na ogled prva od sedmih plesnih predstav iz novega plesnega cikla, ki ga je prvič pripravil Zavod Celeia Celje.

Prva OŠ Žalec s podporo občine je tudi letos pripravila otroške grafike. Letos je bila na vrsti že 21. razstava z naslovom Figuralika v otroški grafiki.  

Tepček Dodo je prva otroška knjiga izpod peresa Marjana Kukovca in trenutno zadnja izdana. Pisatelj je letos sicer napisal še eno, ki je namenjena odraslim, v delu pa sta tudi že naslednji, prav tako otroški, ki bi morali iziti do novembra. Tepček Dodo se je pridružil zbirki erotične poezije Bisernica v drugem krogu. Letošnji knjigi in še tisti, ki ju pričakujemo, označujejo konec skoraj četrt stoletja trajajočega premora od pisanja oziroma bolje rečeno objavljanja napisanega. Marjan pravi, da mu je premor očitno dobro del, v prihodnosti lahko namreč od njega vsako leto pričakujemo vsaj eno knjigo. A verjetno več.

 Več kot 35 dogodkov v enajstih dneh med 21. in 31. oktobrom si je za praznovanje 35-letnice ustvarjanja zadal ustvarjalec Nani Poljanec iz Rogaške Slatine. Tako imenovani KunstFestival je namenjen vsem generacijam, vsi dogodki so brezplačni.