V tem tednu se bo začela prenova dotrajane atletske steze na stadionu Atletskega društva Kladivar Celje.

Slovenski in hrvaški minister za obrambo Marjan Šarec in dr. Mario Banožić sta si v torek v Lačji vasi pri Nazarjah ogledala postavljanje hrvaškega lansirnega mostu čez Dreto. Pri tem sodeluje 40 pripadnikov inženirske enote hrvaške vojske.

V soboto popoldne je na Celjskem umrl 62-letni voznik električnega kolesa. Tragična prometna nesreča se je zgodila na gozdni cesti s statusom javne ceste, in sicer izven Zgornje Rečice. Kolesar je na ravnini pred nepreglednim desnim ovinkom izgubil nadzor nad kolesom in padel ter umrl na kraju nesreče. (SŠol, Foto: Andraž Purg)

Čeprav v podjetju KLS z Ljubnega ob Savinji že četrti teden ob pomoči gasilcev, vojske, prostovoljcev in svojih zaposlenih odstranjujejo posledice poplave, bo trajalo še nekaj časa, da bodo v tovarni lahko začeli delati. KLS je med najbolj prizadetimi podjetji v Sloveniji. Po še nepopolnih ocenah je zaradi uničenih stavb, strojev, surovin in izgubljenega prihodka škode za najmanj 100 milijonov evrov. Odpraviti je ne bodo mogli sami, so predstavniki podjetja ob nedavnem obisku povedali tudi ministru za delo Luki Mescu ter poudarili, da potrebujejo izdatno pomoč države in to čim prej.

  V občini Rogatec bo še v tem letu končana gradnja enote doma starejših, občani pa z zanimanjem spremljajo tudi gradnjo kolesarskih povezav, da se bodo s kolesom lahko odpeljali tudi proti kateri od sosednjih občin. Občina, ki je bila zaradi prestavitve šengenskega območja sicer končno odrešena zastojev na državni cesti, s pristojno direkcijo za ceste že več let načrtuje umestitev obvoznice. Od slednje si župan Martin Mikolič ne obeta le boljših prometnih razmer, ampak upa tudi na obuditev življenja v trškem jedru Rogatca.  

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko si je na Rečici ob Savinji, Ljubnem ob Savinji in v Lučah ogledala katastrofalne posledice v kmetijstvu po obsežnih poplavah. Prizadetim kmetom je zagotovila finančno pomoč države. Ni še mogla napovedati, kakšni bodo dokončni ukrepi. Ker so v Zgornji Savinjski dolini ene kmetije bolj, druge manj prizadete, nekateri kmetje pa so izgubile čisto vse, bo pri zagotavljanju pomoči po njenih besedah potreben individualni pristop. Sicer je kmete pozvala, naj se obrnejo na javno kmetijsko svetovalno službo. Ta bo v neposrednem stiku z ministrstvom, ki bo reševalo individualne primere.

  Zakaj so ob avgustovskih poplavah popustili nasipi, da je poplavilo več kot 200 stanovanjskih in poslovnih stavb v naselju Vrbje, zanima tamkajšnje prebivalce. »V našem naselju so pritličja hiš po poplavah prazna, vsak zase poskuša odpraviti škodo. Želim izvedeti, ali kdo utrjuje nasipe, da ne bomo naslednjič ob naraslih rekah spet prepuščeni sami sebi,« pravi krajanka Vesna Napotnik. Žalski župan Janko Kos odgovarja, da je država lastnica zemljišč ob vodotokih. »Odgovorni so predolgo tiščali glavo v pesek, zdaj pa bodo morali nekaj narediti,« pravi. In dodaja, da občina z občani in odvetniki zaradi neodgovornega ravnanja države razmišlja celo o tožbi.  

Poplave so naplavile skrbi tudi šolnikom pri pripravah na novo šolsko leto. V Zgornji Savinjski dolini, kjer so bile posledice med najbolj uničujočimi, nobena od šolskih stavb ni utrpela tako velike škode, da bi bila potrebna temeljita prenova, zato se bo pouk lahko povsod začel 1. septembra. Tudi v šoli v Lučah, kjer je večina otrok vozačev, veliko cest pa je povodenj v tej občini popolnoma uničila. Ravnatelji šol kljub vsemu ohranjajo optimizem. »Res je, da so nam poplave uničile marsikaj, a niso uničile pozitivnega duha, ki ga na začetku tega šolskega leta toliko bolj potrebujemo. Predvsem učenci. Šola mora biti zanje svetla točka,« poudarja Samo Kramer, ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji.

Jezikoslovec, pesnik, esejist, predstojnik Inštituta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kozmo Ahačič je svoj nagovor pesnikom in ljubiteljem poezije na večeru podelitve Veronikine nagrade začel z besedami, da je poezija končni preizkus jezika. Jezika, ki je sestavljen in besed, ki v sebi nosijo raznolike pomene in konotacije. Tako je miška lahko manjša žival, a je že dolgo v glavah ljudi najprej računalniško orodje. In tako je poplava danes nekaj drugega, kot je bila še pred mesecem dni.

Le nekaj dni zatem, ko se je tričlanska družina Žnidaršič iz Bistrice pri Tržiču preselila v Gornji Grad, je njen novi dom poplavila Dreta. »Pravzaprav se zaradi pretresenosti bolj slabo spomnim zgodnjih jutranjih ur, ko nas je prebudil alarm in smo na varno lahko spravili nekaj najnujnejših stvari ter potem nemočno opazovali uničujočo moč deroče vode,« pravi Mateja in ob tem vidno ganjena doda, da jih je poplava še bolj povezala s prebivalci Gornjega Grada. Mnogi so jim pomagali, da je njihova hiša danes očiščena mulja in blata, poplavljene prostore pa že nekaj dni suši toplo sonce. »Moža Mitjo, hčerko Izo in mene pomirja spoznanje, da smo kljub neljubim naravnim dogodkom za novo domovanje izbrali pravi kraj in od sokrajanov prejeli najlepšo dobrodošlico. Tukaj so doma srčni ljudje. Mnogi so utrpeli še večjo škodo kot mi, zato tudi nanje ne smemo pozabiti.«

 Tudi danes se bo nadaljevalo deževno vreme s krajevnimi nevihtami, tudi na območjih, ki so jih prizadele nedavne poplave.  

Celjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje je sporočila, da če bodo v naslednjih 12 urah prožene sirene z znakom za opozorilo na nevarnost, to pomeni nevarnost poplavnega vala. (SŠol, Andraž Purg)

Včeraj, okoli 21.31 ure, je zagorelo na deponiji odpadkov RCERO na Bukovžlaku. Zagoreli so odpadki na površini okoli 100 krat 100 metrov. (SŠol, Foto: RCERO)  

  Agencija RS za okolje opozarja, da bodo danes ob prehodu hladne fronte možna krajevna neurja. Ker so območja, ki so bila prizadeta po zadnjih poplavah, zaradi spremenjenih odtočnih razmer bolj ranljiva, so možne vnovične poplave tudi v Savinjski dolini. Ob napovedanih padavinah je možna tudi ponovna sprožitev zemeljskih plazov.  

Naslov miss Jugoslavije in miss fotogeničnosti sveta je osvojila že pred davnimi štiridesetimi leti. V Hotelu Evropa v Celju sva se dogovorila za pogovor. Prihajala je z eleganco in samozavestjo, kot da bi lento prejela sinoči. Lepotica. In točno ob dogovorjeni uri, jasno. Profesionalka.

Brata Jaka in Gašper Napotnik upravljata kmetijo Napotnik v Topolšici, kjer pridelujejo predvsem mleko in z njim povezane izdelke. »Obdelujemo približno 40 hektarjev travnikov za pašo in seno, pri čemer pridelujemo izključno seneno mleko, že nekaj časa imamo tudi certifikat,« je povedal mlajši od bratov Napotnik, Gašper. Seneno mleko pomeni, da se krave celo leto prehranjujejo izključno s senom in na paši. Na kmetiji je sicer 55 krav molznic, če prištejemo še mlado živino, se število glav dvigne na 140. Napotnikovi imajo dve pasmi krav, črno-belo in rjavo. »Krave prve dajo več mleka, mleko drugih ima boljše vsebnosti maščob in beljakovin,« je pojasnil Gašper Napotnik. 

Oči javnosti so vsako leto konec avgusta uprte v Gornjo Radgono. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra jo za nekaj dni spremeni v kmetijsko središče Slovenije. Nič drugače ne bo letos, ko bo sejemsko dogajanje od sobote, 26., do četrtka, 31. avgusta.

  Nedavne naravne nesreče so odprle kopico vprašanj o zavarovanju našega premoženja. Nekateri so bili ob škodi izjemnih razsežnosti razočarani nad višino odškodnine, ki si jo lahko obetajo. »Hišo smo sicer imeli zavarovano, a neustrezno, zato denarja od zavarovalnice ne bomo dobili,« je za Novi tednik povedala ena od številnih družin iz Zgornje Savinjske doline, ki je morala zaradi plazu zapustiti svoj dom. Kakšni so vzroki, da ljudje svojih nepremičnin ne zavarujejo bolje? Gre za nepoznavanje pogojev, varčevanje, prepričanje, da se njim kaj takšnega ne more zgoditi?  

Občina Podčetrtek bi rada uredila center za promocijo podjetništva. Pod njegovim okriljem želi urediti prostor za prodajo domačih izdelkov oz. tržnico, prostor za mlada podjetja in večnamenski prostor, ki bi bil namenjen podjetniškim vsebinam. 

  ŠTORE – Veliko pozornosti pri gradnji kolesarske povezave med Celjem, Štorami in Šentjurjem pred dnevi pritegnila postavitev mostu čez reko Voglajno. Most v bližini štorskega ribiškega doma in podjetja Tuli še ni prevozen.