Kaj imata skupnega bober in kolo? To, da se lahko ljubitelji poganjanja pedal do Bobrovega centra pripeljejo po kolesarski stezi, ki povezuje občini Rogaška Slatina in Podčetrtek. Kolesarje pri dejavnostih omejujeta le vzdržljivost in vreme, medtem ko so Bobrov center kmalu po odprtju omejevali ukrepi, namenjeni preprečevanju širjenja koronavirusa. Zato so s sobotnim dogodkom, imenovanim Bobrovo bicikliranje, organizatorji prepletli promocijo zdravega življenjskega sloga in vsebin centra, ki je svoja vrata odprl pred dvema letoma. K prijavi na dogodek so pritegnili več kot tristo udeležencev, željnih gibanja in odkrivanja naravnih danosti občine.    

Samooskrba se ne začne na vrtičku, gredici ali njivi. Začne se v naših glavah, z našim načinom razmišljanja. Samooskrba je način življenja, filozofija, ki nas usmerja k naravi, v življenje in v nas same. Mag. Alenka Zapušek, ki z možem v vasi Lindek nad Frankolovim vodi samooskrbno kmetijo Vrhivšek, pravi, da se je njihova samooskrbna zgodba začela s hčerinimi alergijami.

  Civilna iniciativa Gibanje za Rogaško opozarja na pereče kadrovske razmere v tamkajšnji zdravstveni postaji, ki sodi pod okrilje Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah. Odpoved je namreč v kratkem času dala že tretja zdravnica, ki je bila zaposlena v omenjenem javnem zavodu. V Občini Rogaška Slatina pravijo, da so zadnja leta z vodstvom ZD Šmarje pri Jelšah veliko vlagali v pridobivanje novega kadra. Vodstvo zdravstvenega doma razlog za odpovedi vidi v splošni neurejenosti zdravstva v slovenskem prostoru.  

 Danes je Mednarodni dan medicinskih sester, ki nosi slogan Vlaganje v zdravstveno nego in spoštovanje pravic medicinskih sester za zagotovitev svetovnega zdravja. V Sloveniji ni bolnišnice, kjer ne primanjkuje medicinskih sester, zato so mnoge v tem poklicu že izgorele, v zadnjem letu jih je veliko, tudi v celjski bolnišnici, podalo svoje odpovedi zaradi izjemne obremenjenosti. (SŠol)  

V Celju se bodo danes lotili strokovne sanacije mogočne platane, več kot 100 let starega drevesa, ki raste pri železniški postaji v Celju. Platana je določena kot naravna vrednota lokalnega pomena in je z odlokom Mestne občine Celje zavarovana kot naravni spomenik.

  Vedno več žensk si prizadeva za porod, ki ne bi temeljil zgolj na fizični podpori izbrane porodnišnice, temveč tudi na čustveni in psihološki. Številne nosečnice se zaradi želje po naravnem porodu odločijo za porod doma, druge si ob sebi želijo nekoga, ki jih bo skozi porodno izkušnjo vodil celovito, za kar so, kot menijo, v porodnišnicah prikrajšane. V času družbenih omrežij in vplivnic, ki lahko svoje življenje pred opazovalci tudi idealizirajo, postaja porod doma vedno bolj priljubljena praksa. A ta je lahko, kot opozarjajo strokovnjaki, tudi nevarna. Tako zagovorniki kot kritiki se strinjajo, da je porod doma lahko velika prednost za porodnico. Če pa se pojavijo zapleti, je nujna premestitev v porodnišnico, vendar lahko prevoz predstavlja dodatno tvegaje. Kakšne so v Sloveniji zakonsko dovoljene možnosti poroda doma, kdo je prisoten in kdo nosi odgovornost?  

 Zatem ko je epidemija v zadnjih dveh letih zaradi zaščitnih ukrepov preprečila eno največjih prireditev v središču Celja, je Dan zdravja minulo soboto ponovno izjemno obudil celjske ulice. Ne le da so se tega razveselili organizatorji in vsi, ki so se na številnih stojnicah predstavljali, ampak je osveščanje o zdravju in preventivi razveselilo tudi vse, ki so prišli v središče mesta. Tam ni manjkala niti naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje, ki je na znameniti zvezdi v središču poskrbela za zabavo in zdrav prigrizek. Reportaža je objavljena v današnji številki Novega tednika. (SŠol, Foto: SHERPA)

Od danes nošenje zaščitnih mask v večini zaprtih javnih prostorih ni več obvezno. Tako je vlada odločila včeraj. Maske medtem ostajajo obvezne v zdravstvu, domovih starejših občanov in socialno varstvenih zavodih. Nošnja mask v ostalih zaprtih prostorih pa je po novem zgolj priporočena. (STA, SŠol)

Po celoviti prenovi je svoja vrata za povabljene goste kot za širšo javnost danes odprla nova pridobitev ZD Celje, stavba v Gregorčičevi ulici 6, ki jo je zasnoval arhitekt Borut Pregelj.

Zakaj so največje tri bolnišnice (spet) končale v rdečih številkah in zakaj so zdravstveni domovi kljub nenadzorovani porabi za plače in material ustvarili rekordne dobičke?

»Če želimo biti zdravi, moramo biti prav v vsem v soglasju s svetom« (Heinrich Schipperges)

Zdravstvena problematika, ena najbolj perečih v zadnjih štirih letih v Rimskih Toplicah, končno dobiva epilog. Potem ko je konec leta 2017 tamkajšnjo zdravstveno postajo zapustila zdravnica Simona Grasselli in je ena od dveh ambulant v postaji zaprla svoja vrata, je ta zdaj ponovno vzpostavljena. V njej delata specialistka družinske medicine Anja Kozinc in medicinska sestra Simona Štern Skarlovnik.

Danes obeležujemo svetovni dan voda, ki je letos posvečen podzemni vodi. Njegovo geslo Skrito naj postane vidno razkriva dejstvo, da so podzemne vode navkljub svoji izjemno pomembni vlogi mnogokrat prezrte. Podzemne vode so vir pitne vode za polovico svetovnega prebivalstva, v Sloveniji so  v več kot 95 % glavni vir pitne vode, prav tako so pomemben vir tehnološke in termalne vode ter vode za namakanje v kmetijstvu. So tudi prostor za različna živa bitja.

V soboto članice Leo Kluba Mavrica Celje pripravljajo jubilejno, deseto, dobrodelno debato. Tokrat bo govora o odnosih in njihovi preobrazbi, ki smo ji priča zadnja leta. Vsi smo se znašli pred številnimi izzivi. Kaj smo se naučili in kakšni izpiti nas, kot družbo, čakajo v tem letu?

Florijan je triinpolletni deček, ki ima rad družbo vrstnikov in odraslih, obožuje vodo, knjige, zvočne posnetke in narodnozabavno glasbo. Zaradi igrive narave in simpatičnega nasmeha, ki nikoli ne izgine, razsvetli še tako turoben dan. A ima tudi redko in neozdravljivo gensko bolezen, angelmanov sindrom, ki so mu ga diagnosticirali, ko je bil star dve leti. Gre za redko nevrološko-gensko okvaro, za katero je značilna napaka na 15. kromosomu in se pojavi pri enem od dvajset tisoč otrok ter prizadene predvsem možgane.  

Z direktorjem Zdravstvenega doma Velenje o težavah in rešitvah v javnem zdravstvu  

Po domovih v teh dneh diši po krofih. Samo v pustnem času jih pojemo več milijonov, ob tem pa pripravljamo še druge ocvrte dobrote, kot so miške, flancati ... Pri tem nastane ogromno odpadnega jedilnega olja, ki je nevaren odpadek, če konča v odtoku, straniščni školjki ali na domačem kompostu. Le en liter odpadnega jedilnega olja, zlit v odtok ali naravo, lahko namreč onesnaži tudi milijon litrov pitne vode, opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer so pripravili nasvete, kako pravilno ravnati z oljem, ki nam ostane po cvrtju, da bomo s tem naredili najmanj škode okolju.

Z vijolično in rumeno osvetljavo gradu bo celjska občina v ponedeljek in torek obeležili mednarodni dan epilepsije in mednarodni dan boja proti otroškemu raku.

»Jutri morajo občinske službe začeti pripravljati dokumentacijo za razpis koncesije, ker se lahko zgodi, da bo pojutrišnjem že prepozno,« je na torkovi seji velenjske svetnike posvaril direktor Zdravstvenega doma (ZD) Velenje Janko Šteharnik. Svetnike in vodstvo občine je seznanil s stisko zaradi pomanjkanja zdravnikov. Pri tem je bil očitno prepričljiv, saj so svetniki s sklepom omogočili možnost razpisovanja koncesij z ohranitvijo ali s širitvijo javnega zdravstvenega sistema.  

Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je danes po naših podatkih ponovno imenoval Franca Vindišarja za strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje. Vindišar je že bil strokovni direktor celjske bolnišnice do marca lani, ko ga je vlada imenovala za državnega sekretarja na Ministrstvu RS za zdravje. Ko je bolnišnica objavila razpis za strokovnega direktorja, pa se je Vindišar prijavil kljub funkciji, ki jo ima na ministrstvu. (SŠol, Foto: Andraž Purg - GrupA)