Iz celjske splošne bolnišnice so danes sporočili, da so zaradi vdora okužbe s covid-19, obiski pacientov, ki so hospitalizirani na Urološkem oddelku in na Oddelku za bolezni ledvic in dializo, do preklica prepovedani.

  Biti veterinar je bilo zanj način življenja, ki ga je zasvojil. Po nekaj letih si ni znal več predstavljati življenja brez vsakodnevnega obiskovanja hlevov in brez občutka, da je koristen, da lahko pomaga bolnim živalim ter njihovim lastnikom. Tako je v svoji knjigi z naslovom Bil sem živinozdravnik pojasnil upokojeni veterinar in znan Šentjurčan mag. Franc Kovač.  

  Da se družinski zdravnik lahko najbolj približa človeku, saj ga spozna s pomočjo okolja in njegove duše, ne pa le zaradi njegove bolezni, poudarja prim. Franc Božiček, dr. med., specialist splošne medicine. Ta zdravnik, ki za zdravstveno oskrbo ljudi v Bistrici ob Sotli skrbi že več kot 40 let, je tudi novi častni občan omenjene občine.  

V Zdravstveni postaji Vojnik bodo do 31. avgusta delali samo v dopoldanskem času, saj je 1. junija začel veljati poletni delovni čas.

Po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije je gluhota ena najtežjih invalidnosti. Gluhi in težko naglušni imajo velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, kaj šele pri izobraževanju. Zato je vsakršen dosežek gluhega mladega človeka vreden občudovanja in podpore. 30-letna Celjanka Iva Pajtler je gluha od rojstva, a ji je z neizmerno voljo, delavnostjo in prizadevnostjo ter ob podpori družine uspelo doštudirati ter nedavno odpreti svoj salon za masaže in pedikure.

  Da se pereče kadrovske razmere v Zdravstveni postaji Rogaška Slatina umirjajo, pravi mag. Anton Zidar, direktor Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, ki skrbi za zdravstveno oskrbo občanov v šestih občinah Obsotelja in Kozjanskega. Potem ko je v kratkem času odpoved dala že tretja zdravnica, ki je bila zaposlena pod okriljem javnega zavoda, Zidar napoveduje kadrovske okrepitve. Izboljšanje razmer predvideva tudi v Šmarju pri Jelšah.  

Glede na odpravo še zadnjih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s covidm-19, so ukrepe v zvezi s tem nekoliko spremenili tudi v Splošni bolnišnici Celje. (SŠol)

      Kaj imata skupnega bober in kolo? To, da se lahko ljubitelji poganjanja pedal do Bobrovega centra pripeljejo po kolesarski stezi, ki povezuje občini Rogaška Slatina in Podčetrtek. Kolesarje pri dejavnostih omejujeta le vzdržljivost in vreme, medtem ko so Bobrov center kmalu po odprtju omejevali ukrepi, namenjeni preprečevanju širjenja koronavirusa. Zato so s sobotnim dogodkom, imenovanim Bobrovo bicikliranje, organizatorji prepletli promocijo zdravega življenjskega sloga in vsebin centra, ki je svoja vrata odprl pred dvema letoma. K prijavi na dogodek so pritegnili več kot tristo udeležencev, željnih gibanja in odkrivanja naravnih danosti občine.    

Samooskrba se ne začne na vrtičku, gredici ali njivi. Začne se v naših glavah, z našim načinom razmišljanja. Samooskrba je način življenja, filozofija, ki nas usmerja k naravi, v življenje in v nas same. Mag. Alenka Zapušek, ki z možem v vasi Lindek nad Frankolovim vodi samooskrbno kmetijo Vrhivšek, pravi, da se je njihova samooskrbna zgodba začela s hčerinimi alergijami.

  Civilna iniciativa Gibanje za Rogaško opozarja na pereče kadrovske razmere v tamkajšnji zdravstveni postaji, ki sodi pod okrilje Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah. Odpoved je namreč v kratkem času dala že tretja zdravnica, ki je bila zaposlena v omenjenem javnem zavodu. V Občini Rogaška Slatina pravijo, da so zadnja leta z vodstvom ZD Šmarje pri Jelšah veliko vlagali v pridobivanje novega kadra. Vodstvo zdravstvenega doma razlog za odpovedi vidi v splošni neurejenosti zdravstva v slovenskem prostoru.  

 Danes je Mednarodni dan medicinskih sester, ki nosi slogan Vlaganje v zdravstveno nego in spoštovanje pravic medicinskih sester za zagotovitev svetovnega zdravja. V Sloveniji ni bolnišnice, kjer ne primanjkuje medicinskih sester, zato so mnoge v tem poklicu že izgorele, v zadnjem letu jih je veliko, tudi v celjski bolnišnici, podalo svoje odpovedi zaradi izjemne obremenjenosti. (SŠol)  

V Celju se bodo danes lotili strokovne sanacije mogočne platane, več kot 100 let starega drevesa, ki raste pri železniški postaji v Celju. Platana je določena kot naravna vrednota lokalnega pomena in je z odlokom Mestne občine Celje zavarovana kot naravni spomenik.

  Vedno več žensk si prizadeva za porod, ki ne bi temeljil zgolj na fizični podpori izbrane porodnišnice, temveč tudi na čustveni in psihološki. Številne nosečnice se zaradi želje po naravnem porodu odločijo za porod doma, druge si ob sebi želijo nekoga, ki jih bo skozi porodno izkušnjo vodil celovito, za kar so, kot menijo, v porodnišnicah prikrajšane. V času družbenih omrežij in vplivnic, ki lahko svoje življenje pred opazovalci tudi idealizirajo, postaja porod doma vedno bolj priljubljena praksa. A ta je lahko, kot opozarjajo strokovnjaki, tudi nevarna. Tako zagovorniki kot kritiki se strinjajo, da je porod doma lahko velika prednost za porodnico. Če pa se pojavijo zapleti, je nujna premestitev v porodnišnico, vendar lahko prevoz predstavlja dodatno tvegaje. Kakšne so v Sloveniji zakonsko dovoljene možnosti poroda doma, kdo je prisoten in kdo nosi odgovornost?  

 Zatem ko je epidemija v zadnjih dveh letih zaradi zaščitnih ukrepov preprečila eno največjih prireditev v središču Celja, je Dan zdravja minulo soboto ponovno izjemno obudil celjske ulice. Ne le da so se tega razveselili organizatorji in vsi, ki so se na številnih stojnicah predstavljali, ampak je osveščanje o zdravju in preventivi razveselilo tudi vse, ki so prišli v središče mesta. Tam ni manjkala niti naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje, ki je na znameniti zvezdi v središču poskrbela za zabavo in zdrav prigrizek. Reportaža je objavljena v današnji številki Novega tednika. (SŠol, Foto: SHERPA)

Od danes nošenje zaščitnih mask v večini zaprtih javnih prostorih ni več obvezno. Tako je vlada odločila včeraj. Maske medtem ostajajo obvezne v zdravstvu, domovih starejših občanov in socialno varstvenih zavodih. Nošnja mask v ostalih zaprtih prostorih pa je po novem zgolj priporočena. (STA, SŠol)

Po celoviti prenovi je svoja vrata za povabljene goste kot za širšo javnost danes odprla nova pridobitev ZD Celje, stavba v Gregorčičevi ulici 6, ki jo je zasnoval arhitekt Borut Pregelj.

Zakaj so največje tri bolnišnice (spet) končale v rdečih številkah in zakaj so zdravstveni domovi kljub nenadzorovani porabi za plače in material ustvarili rekordne dobičke?

»Če želimo biti zdravi, moramo biti prav v vsem v soglasju s svetom« (Heinrich Schipperges)

Zdravstvena problematika, ena najbolj perečih v zadnjih štirih letih v Rimskih Toplicah, končno dobiva epilog. Potem ko je konec leta 2017 tamkajšnjo zdravstveno postajo zapustila zdravnica Simona Grasselli in je ena od dveh ambulant v postaji zaprla svoja vrata, je ta zdaj ponovno vzpostavljena. V njej delata specialistka družinske medicine Anja Kozinc in medicinska sestra Simona Štern Skarlovnik.

Danes obeležujemo svetovni dan voda, ki je letos posvečen podzemni vodi. Njegovo geslo Skrito naj postane vidno razkriva dejstvo, da so podzemne vode navkljub svoji izjemno pomembni vlogi mnogokrat prezrte. Podzemne vode so vir pitne vode za polovico svetovnega prebivalstva, v Sloveniji so  v več kot 95 % glavni vir pitne vode, prav tako so pomemben vir tehnološke in termalne vode ter vode za namakanje v kmetijstvu. So tudi prostor za različna živa bitja.