Ministrstvo za zdravje bo zaradi nenavadnih okoliščin in očitnih nedoslednosti ob sprejemu in tekom zdravljenja v celjski bolnišnici, ko je prišlo do zamenjave identitete dveh bolnikov, zaradi objektivne odgovornosti in suma kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti ovadilo vodstvo celjske bolnišnice, so sporočili z ministrstva.

  Center za duševno zdravje, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Šentjur, bo čez nekaj tednov dobil nove prostore na Cesti Leona Dobrotinška 3, kjer sta v preteklosti delovali trgovina s čevlji in banka.  

Ko Monika Marn z Vranskega pripoveduje, kaj vse je v življenju že dosegla, kaj počne v zadnjem času in kakšne načrte ima, se človeku zazdi, da njegovo življenje ni nič posebnega in da bi lahko veliko bolje izkoristil dan. Morda bo njena zgodba dala misliti tistim, ki na svoji poti vidijo same ovire in težave, ne pa izzivov, kot jih razume Monika, ki se ne želi smiliti sama sebi, ampak se zaveda, da lahko sama oblikuje svoje življenje. Mlada pravnica, ki je pred pol leta odprla svoje podjetje, je od ranega otroštva tako rekoč povsem slepa, a je to na izobraževalni poti ni ustavilo. Tudi ko govori o tem, kaj si želi, so to želje mladega človeka, ki življenja ne opazuje iz varnega domačega okolja, ampak se z njim spoprijema in od njega veliko pričakuje.

Viktorija Maze in Alen Oderlap že sedem let gojita na posestvu v Topolšici pri Šoštanju pravo sivko. V nasadu s 6000 grmi vse bujno zacveti konec junija, drugič pa še v septembru. Iz cvetov pridobivata eterično olje in hidrolat, jih posušita za uporabo v kulinariki, kot začimbo za sladke in slane jedi, za pripravo sirupa in čaja. V navdih vam bodo njuni odlični recepti za vsestransko uporabo sivke.

Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki jo spremlja vzdevek tihi ubijalec. Povezan je s tem, da visok krvni tlak dolgo časa nima opozorilnih znakov. Včasih sicer bolniki z zmerno hipertenzijo občutijo glavobole, vrtoglavost, šumenje v ušesih in krvavitve iz nosu, a večinoma povišan krvni tlak ne povzroča težav, ne boli in ga ne občutimo. (SŠol)

Do veliko spoznanj in sprememb v življenju pridemo ponavadi tako, da iščemo načine, kako izboljšati svoje počutje in zdravje. Tako je bilo tudi pri Darji Dimec z Lopate pri Celju. Od otroštva je bila bolj bolehna. Zato je iskala različne zdravilne snovi in našla aronijo, ki ji je pomagala premagati zdravstvene težave. Danes lahko na osnovi lastnih izkušenj svetuje drugim in jim postreže z izdelki iz lopaške aronije, kot je poimenovala svojo blagovno znamko.

Bil je junijski dan pred približno tremi leti, ko je naenkrat začutila močno bolečino v hrbtenici. Razširila se je do vratu, kmalu zatem še v glavo. Šla je na urgenco, kjer zdravniki niso odkrili nič sumljivega. Predpisali so ji zdravila za lajšanje bolečin, vendar so se kljub temu stopnjevale. Takrat niti slutila ni, da ji težave povzroča diseminirani plazmocitom oziroma vrsta krvnega raka. In da so pred njo leta fizičnih ter psihičnih bolečin, a tudi globokih uvidov ter osvobajajočih spoznanj. »Zdaj je vsak dan zame nov začetek in priložnost, da v sebi in drugih najdem razloge za hvaležnost,« pravi Urška, ki je na letošnji torti upihnila 40 svečk.

  Letošnji prejemnik zlate plakete Občine Dobje Boris Robič je že v osnovni šoli napovedal, da bo po poklicu srčni kirurg. Medicino je študiral na medicinski fakulteti v Ljubljani, doktorat in specializacijo je opravil v Belgiji. Zadnjih pet let je zaposlen na Oddelku za kardiokirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. V omenjeni bolnišnici s kolegi izvaja posebno tehniko operacije, pri kateri obvod na delujočem srcu naredijo s pomočjo majhne odprtine med rebri, ne da bi odprli prsni koš. Tovrsten poseg opravljajo edini na vsem Balkanu, a tudi edini v tem delu Evrope. In prednosti, ki jih ima tovrstna operacija za bolnike? Manj bolečin ter bistveno krajši čas okrevanja.  

  Da se ljudje premalo zavedamo svojega telesa, svojih misli in občutkov, menita Julija Šmid in Anja Tajnšek. Prijateljici iz otroških let sta med študijem opravili izobraževanje za vodenje pilatesa in skupinskih vadb. Ko ju je pot iz prestolnice spet pripeljala na Celjsko, sta ustanovili svojo ponudbo vadb, kjer velik poudarek namenjata razvoju čuječnosti. Z njeno pomočjo sta tudi sami prebrodili nekatera težka poglavja v svojih življenjih. Julija se je več let soočala z motnjami hranjenja, Anjo je v času študija pestilo hormonsko neravnovesje.  

Zaradi vedno slabše epidemiološke situacije in naraščanja števila okuženih s covid-19, obiski vseh hospitaliziranih pacientov v SB Celje, do preklica ukrepa, niso dovoljeni.

Iz celjske splošne bolnišnice so danes sporočili, da so zaradi vdora okužbe s covid-19, obiski pacientov, ki so hospitalizirani na Urološkem oddelku in na Oddelku za bolezni ledvic in dializo, do preklica prepovedani.

  Biti veterinar je bilo zanj način življenja, ki ga je zasvojil. Po nekaj letih si ni znal več predstavljati življenja brez vsakodnevnega obiskovanja hlevov in brez občutka, da je koristen, da lahko pomaga bolnim živalim ter njihovim lastnikom. Tako je v svoji knjigi z naslovom Bil sem živinozdravnik pojasnil upokojeni veterinar in znan Šentjurčan mag. Franc Kovač.  

  Da se družinski zdravnik lahko najbolj približa človeku, saj ga spozna s pomočjo okolja in njegove duše, ne pa le zaradi njegove bolezni, poudarja prim. Franc Božiček, dr. med., specialist splošne medicine. Ta zdravnik, ki za zdravstveno oskrbo ljudi v Bistrici ob Sotli skrbi že več kot 40 let, je tudi novi častni občan omenjene občine.  

V Zdravstveni postaji Vojnik bodo do 31. avgusta delali samo v dopoldanskem času, saj je 1. junija začel veljati poletni delovni čas.

Po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije je gluhota ena najtežjih invalidnosti. Gluhi in težko naglušni imajo velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, kaj šele pri izobraževanju. Zato je vsakršen dosežek gluhega mladega človeka vreden občudovanja in podpore. 30-letna Celjanka Iva Pajtler je gluha od rojstva, a ji je z neizmerno voljo, delavnostjo in prizadevnostjo ter ob podpori družine uspelo doštudirati ter nedavno odpreti svoj salon za masaže in pedikure.

  Da se pereče kadrovske razmere v Zdravstveni postaji Rogaška Slatina umirjajo, pravi mag. Anton Zidar, direktor Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, ki skrbi za zdravstveno oskrbo občanov v šestih občinah Obsotelja in Kozjanskega. Potem ko je v kratkem času odpoved dala že tretja zdravnica, ki je bila zaposlena pod okriljem javnega zavoda, Zidar napoveduje kadrovske okrepitve. Izboljšanje razmer predvideva tudi v Šmarju pri Jelšah.  

Glede na odpravo še zadnjih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s covidm-19, so ukrepe v zvezi s tem nekoliko spremenili tudi v Splošni bolnišnici Celje. (SŠol)

      Kaj imata skupnega bober in kolo? To, da se lahko ljubitelji poganjanja pedal do Bobrovega centra pripeljejo po kolesarski stezi, ki povezuje občini Rogaška Slatina in Podčetrtek. Kolesarje pri dejavnostih omejujeta le vzdržljivost in vreme, medtem ko so Bobrov center kmalu po odprtju omejevali ukrepi, namenjeni preprečevanju širjenja koronavirusa. Zato so s sobotnim dogodkom, imenovanim Bobrovo bicikliranje, organizatorji prepletli promocijo zdravega življenjskega sloga in vsebin centra, ki je svoja vrata odprl pred dvema letoma. K prijavi na dogodek so pritegnili več kot tristo udeležencev, željnih gibanja in odkrivanja naravnih danosti občine.    

Samooskrba se ne začne na vrtičku, gredici ali njivi. Začne se v naših glavah, z našim načinom razmišljanja. Samooskrba je način življenja, filozofija, ki nas usmerja k naravi, v življenje in v nas same. Mag. Alenka Zapušek, ki z možem v vasi Lindek nad Frankolovim vodi samooskrbno kmetijo Vrhivšek, pravi, da se je njihova samooskrbna zgodba začela s hčerinimi alergijami.

  Civilna iniciativa Gibanje za Rogaško opozarja na pereče kadrovske razmere v tamkajšnji zdravstveni postaji, ki sodi pod okrilje Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah. Odpoved je namreč v kratkem času dala že tretja zdravnica, ki je bila zaposlena v omenjenem javnem zavodu. V Občini Rogaška Slatina pravijo, da so zadnja leta z vodstvom ZD Šmarje pri Jelšah veliko vlagali v pridobivanje novega kadra. Vodstvo zdravstvenega doma razlog za odpovedi vidi v splošni neurejenosti zdravstva v slovenskem prostoru.