Tian je triletni deček, ki se je rodil z zelo redko boleznijo, mutacijo gena STXBP1. Gre za zelo hudo in težko bolezensko stanje, za katerega še ni zdravila. Povzroča trdovratno epilepsijo, hud mentalni zaostanek, nezmožnost hoje in govora. Kljub vsem težavam je zelo pozitiven fantek, ki uživa na soncu in svežem zraku, pravi njegova mamica Katja Razgoršek. Še pred nekaj meseci si je družina nadvse prizadevala, da bi Tianu omogočila dovolj kakovostnih terapij, da bi nekoč ob opori vendarle shodil. A se je konec leta 2020 tudi to upanje razblinilo. Decembra je družina namreč prejela dodatne izvide iz tujine, ki so razkrili, da ima Tian poleg enega zbrisanih še pet genov. Štirje sploh še niso vnešeni v svetovnem registru. Eden, ki ga imenujejo LRSAM1, povzroča Marie Tooth Carrot sindrom. To pomeni, da bodo dečku sčasoma začele slabeti in odmirati kite na dlaneh in stopalih. Zaradi tega mu bo dlani in stopala povsem upognilo. Ker Tian tudi s podporo terapij ne more napredovati, mu želi družina nuditi vsaj udobne zdravstvene pripomočke. A cene teh so izjemno visoke.

Po imenovanju novega zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja si slednji že oblikuje ožjo ekipo, s katero bo sodeloval. Pogovori o funkciji državnega sekretarja za področje bolnišnice naj bi potekali tudi s strokovnim direktorjem Splošne bolnišnice Celje Francem Vindišar. (SIMONA ŠOLINIČ)  

  Na območju Policijske uprave Celje so v zadnjih dneh obravnavali več travniških požarov.  

Prihaja čas prehladnih obolenj in alergij Kakšne so ločnice med prehladom in med stanjem, ko je treba predšolske otroke testirati za ugotavljanje okužbe s koronavirusom? Vprašanje je ponovno aktualno v času, ko se vedno več otrok vrača v igralnice vrtcev in razrede osnovnih šol, zunaj pa je še nestanovitno vreme. Pediatri so že pred časom opozarjali, da vsak prehlad ne gre enačiti s koronavirusno boleznijo. A zadnje napotki pristojnega ministrstva nakazujejo, da bodo v prihodnjih dneh in tednih otroci pogosti obiskovalci točk, kjer jemljejo brise. Starši se nemalokrat znajdejo v precejšnjem precepu. Vstop v vrtec je namreč mogoče le z negativnim testom na koronavirus.  

»Vem, da je zdravstveno osebje preobremenjeno, vem, da ga je premalo, a kljub temu nisem pričakovala, da se bo moja babica iz bolnišnice vrnila s takšnimi preležaninami,« začne svojo zgodbo Celjanka, ki želi ostati anonimna. Njeno babico so pred tedni morali odpeljali z rešilnim vozilom v bolnišnico zaradi slabega zdravstvenega stanja, nakar je nekaj dni ostala hospitalizirana. Stara je več kot 80 let, a družino je presenetilo, da je imela tako hudo krvave preležanine, zatem ko so jo odpustili iz bolnišnice. Rane pred tem nikakor niso bile tako obsežne. Da to drži, smo se na podlagi fotografij prepričali tudi sami. (SIMONA ŠOLINIČ)

Junaka 3. nadstropja V ponedeljek, 15. februarja, smo obeležili mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Rak je redka bolezen otrok in mladostnikov, toda pogostost te bolezni pri njih narašča. V Sloveniji zaradi te zahrbtne bolezni vsako leto zboli približno 60 otrok in mladostnikov, starih do 19 let. Večina se jih zdravi na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani, in sicer v tretjem nadstropju. V tej temni statistiki je razveseljiv podatek, da se odstotek preživetja otrok in mladostnikov z rakom hitro dviga. Za otroke, ki jih življenje tako močno preizkuša, je pomembno, da imajo ob sebi poleg dobrega zdravstvenega osebja družino. V veliko oporo malim junakom in njihovim staršem je v zadnjih letih tudi Društvo staršev otrok, zdravljenih na hemato-onkološkem oddelku, Junaki 3. nadstropja. Vsi, ki so kdaj obiskali oddelek, vedo povedati, da je težko opisati toliko bolečine, srčnosti in ljubezni, ki se pretaka po hodnikih tretjega nadstropja ljubljanske pediatrične klinike. Kar nekaj časa je tam preživel tudi Nejc Miser. O tem, kako se je mlada družina iz Braslovč spopadala s številnimi izzivi na poti do ozdravitve, nam je zaupala Nejčeva mama Natja Šketa Miser.  

V Zdravstvenem domu Laško so v minulih dneh, še zlasti v času kulturnega praznika, zabeležili veliko povpraševanje po storitvi hitrega testiranja za ugotavljanje okužbe s koronavirusom. Veliko zanimanje ljudi je bilo povezano z vladno sprostitvijo nekaterih dejavnosti ob zahtevi, da se morajo zaposleni testirati. Zaradi velikega povpraševanja so se v ZD Laško morali hitro odzvati in drugače organizirati. Velik poseg v organizacijo dela je predstavljala že vzpostavitev covidne točke ob drugem valu epidemije lani jeseni, kar je bil še eden v nizu izzivov, s katerimi se v ZD Laško soočajo v tem zahtevnem obdobju. V vodstvu zdravstvenega doma ocenjujejo, da delujejo uspešno, čeprav občasno pride tudi do kakšne nestrpnosti in slabe volje med bolniki.

Da zdravstvo, ki je vpeto v epidemijo, »diha na škrge« je že znano, a še huje naj bi bilo po koncu epidemije zaradi vala vseh čakalnih dob in dodatnih bolezni, ki so zaenkrat še neodkrite. Nenujnih pregledov namreč javno zdravstvo zaradi epidemije še ne izvaja. V bolnišnicah namreč omogočajo še vedno le preglede, ki imajo napotni oznaki nujno in zelo hitro. Ker nenujnih pregledov ni, bodo številne hude bolezni odkrite prepozno za učinkovito zdravljenje. (SIMONA ŠOLINIČ)

V Zdravstvenem domu Laško so v minulem prazničnem koncu tedna zabeležili veliko povpraševanje po storitvah hitrega testiranja. Kot si razlagajo v ZD Laško, ki je sicer tudi covid točka, je veliko zanimanje odziv na nove ukrepe vlade, ki z današnjim dnem sproščajo nekatere dejavnosti, a za njihovo odprtje hkrati zahtevajo predložitev negativnih rezultatov hitrih testov na prisotnost novega koronovirusa. Zaradi velikega povpraševanja se v ZD Laško morali hitro odzvati in se drugače organizirati.

V ponedeljek bodo morali zaposleni v šolah ponovno opraviti redno testiranje na novi koronavirus, pouk za učence prvega triletja bo ta dan na daljavo. Na Polzeli medtem še vedno odmeva ponedeljkovo testiranje, ko naj bi bilo lažno pozitivnih približno 20 odstotkov testiranih tamkajšnjih pedagoških delavcev.

Ta teden v Osrednji knjižnici Celje (OKC) mineva v znamenju dveh predavanj, ki si nanaša na aktualno dogajanje v zvezi z epidemijo koronavirusa. Včeraj popoldan je bilo v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Facebook strani knjižnice mogoče prisluhniti strokovnjakoma, ki sta govorila o cepljenju proti bolezni covid-19, ki ga spremljajo številnih pomisleke, teorije zarote, dvom o učinkovitosti cepiva, negotovost in strah pred stranskimi učinki ipd.

  Vsak človek z demenco potrebuje objem je naslov informativne knjižice o demenci za mladostnike. Priročnik, ki je na voljo v e-obliki, so pripravile Zlata in Brina Felc, Katja Kovše ter Mojca Stopar pod okriljem združenja Spominčica Šentjur. Avtorice želijo s priročnikom na čim bolj enostaven način predstaviti, kakšne spremembe pri ljudeh prinaša omenjena bolezen, kako jo razumeti in kako se z njo spopasti. Odgovore na vprašanja v njem ne bodo našli le mladi, ampak širša javnost nasploh.  

Epidemija se v Sloveniji umirja, a to še ne pomeni, da se tretji val s porastom okužb ne more zgoditi. Če smo se kaj naučili v zadnjem letu, smo se tega, da je novi koronavirus nepredvidljiv. Poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Celje Teodor Goznikar upa, da bodo številke okuženih z novim koronavirusom še naprej upadale, toda to bo pokazal čas. Razmere na Celjskem kljub sproščanju ukrepov še niso ravno spodbudne.

Ko sva se pred prazniki pogovarjali po telefonu, je povedala, da je okrog nje vse polno kartonastih škatel, saj sta se s fantom Danielom nekaj dni prej preselila v novo stanovanje na drugem koncu Kölna. Prosti dnevi so bili zato dobrodošli, a na silvestrovo jo je že čakalo novo dežurstvo v bolnišnici, kjer Sara Štinek dela zadnje mesece in hkrati opravlja specializacijo s področja interne medicine. Dekle iz Prebolda je tako našlo nov dom v Nemčiji, kjer živi in dela zadnja tri leta. Usodno je bilo srečanje z Nemcem Danielom na eni od študijskih izmenjav, ko je še študirala medicino v Mariboru.

Kot je znano, tudi Zdravstveni dom Celje od ponedeljka organizira prostovoljno in brezplačno testiranje za okužbo z novim koronavirusom. Testiranje je občanom na voljo v Celju, in sicer v hali A na Celjskem sejmišču.

Zdravstveni dom Laško bo v sodelovanju z Občino Laško in Civilno zaščito Laško v ponedeljek, 4. januarja, začel množično testiranje prebivalstva na koronavirus s hitrimi antigenskimi testi. Testiranje bo trajalo vse do petka, 8. januarja, po dnevih pa ga bodo izvedli za prebivalce posameznih krajevnih skupnosti.

V Spodnji Savinjski dolini bo testiranje na SARS-Cov-2 s hitrimi antigenskimi testi možno v Braslovčah in Žalcu. Občina Braslovče bo testiranje v sodelovanju z Zdravstvenim zavodom Zdravje in tamkajšnjo civilno zaščito omogočala jutri, medtem ko se bo pred žalskim zdravstvenim domom mogoče testirati od ponedeljka naprej.

  Zdravstveni dom Šentjur bo naslednja dva dneva, 29. in 30. decembra, izvajal množično brezplačno testiranje na covid 19 s hitrimi antigenskimi testi. Občani občin Šentjur in Dobje se lahko testirajo med 14. in 18. uro v kontejnerju za ZD Šentjur. K testiranju je pozvalo Ministrstvo RS za zdravje, za organizacijo in izvedbo sta se zavzela občina in zdravstveni dom.  

Danes se je v Sloveniji začelo množično cepljenje proti covidu-19, in sicer med stanovalci domov za starejše. Ob 8.30 so bili cepljeni prvi trije Slovenci. Gre za upokojenega nadškofa Franca Krambergerja, Angelco Butenko, v Pegazovem domu v Rogaški Slatini pa so cepili nekdanjega direktorja Steklarne Rogaška Jožeta Pelka.