Danes je svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki poteka pod geslom Spregovorimo o demenci! Vseslovensko Združenje Spominčica izpostavlja, da je nujno osveščati, zmanjšati stigmo obolelih, prepoznati prve znake bolezni in jo čim prej diagnosticirati. 

  Mesto, kjer se srečajo znanost, sodobna tehnologija, učenje in zabava Vzorčno mesto je vrata v svet znanosti s pomočjo najsodobnejših tehnologij odprlo v začetku leta 2018. Prostor, kjer se razvijajo pametne rešitve za prihodnost, je prvi tovrsten v Evropi in je namenjen vsakemu, ki ga zanimajo znanost, inovacije in najsodobnejša tehnologija. Zgodbo velenjskega vzorčnega pametnega mesta sta zasnovala in zgradila magister virtualnih komunikacij Miha Cojhter in tehnološki navdušenec Erik Kapfer.  

  Bobrov center v Rogaški Slatini so uradno predali namenu. Obiskovalci že lahko obiščejo tamkajšnjo kavarno in informacijsko točko, od konca prihodnjega tedna bodo na ogled tudi vse vsebine o naravi na območju Sotle. Naložba, umeščena v naselje Nimno, v neposredno bližino kolesarske steze med Podčetrtkom in Rogaško Slatino, je vredna 1,4 milijona evrov. Od tega je bilo sto tisoč evrov namenjenih za sonaravne ukrepe na pritokih reke Sotle za boljše življenje vidre.  

  Da je raziskovanje možganov kot nikoli končana zgodba pravi Maša Čater, doktorica biotehnologije, ki je še nedavno v sklopu podoktorskega projekta na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani raziskovala, kako stres vpliva na razvoj možganov in kakšne so možnosti za njihovo obnovo s pomočjo matičnih celic. Pred nekaj meseci se je zaposlila na Inštitutu za fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer sodeluje s kolegi, ki se ukvarjajo s preučevanjem sladkorne bolezni in z delovanjem celic trebušne slinavke. Že od nekdaj je velika ljubiteljica živali. Zato ne preseneča, da si je ob selitvi iz prestolnice v Dramlje ob svojem domu ustvarila majhen živalski vrt.  

Število okuženih s koronavirusom se na Celjskem zvišuje. Okužbe se znova širijo tudi v domovih starejših. Te so potrdili tudi v Pegazovem domu v Rogaški Slatini in Domu sv. Jožefa v Celju. V Pegazovem domu je s koronavirusom okuženih 13 stanovalcev in 3 zaposleni. Vsi stanovalci z okužbo so bili premeščeni v bolnišnice, predvidoma čez nekaj dni se bodo vrnili v dom in bodo nameščeni v t.i. rdečo cono, ki jo v Pegazovem domu vzpostavljajo.

  Vrtec v Trnavi bo vrata morda znova odprl v ponedeljek Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v torek zaradi okužbe z novim koronavirusom v karanteno poslal dva razreda Osnovne šole Braslovče. Z današnjim dnem je bila karantena zaradi posrednega stika odrejena še dvema učencema, vendar karantena celotnega razreda ni potrebna. Podružnična osnovna šola Trnava in vrtec še naprej ostajata zaprta. Zaradi okužbe ene od odbojkaric, učenke matične šole, so v karanteni tudi igralke Odbojkarskega kluba Braslovče.  

Okužba s koronavirusom v braslovški osnovni šoli se je v zadnjih dneh razširila. Po trenutno znanih, neuradnih podatkih, je potrjenih 7 primerov okužb zaposlenih, torej tri nove. V karanteni je tudi en oddelek višjih letnikov srednje zdravstvene šole Celje.

Celjska porodnišnica ima novo transportno reanimacijsko posteljico za obravnavo prezgodaj rojenih novorojenčkov. V Celju se letno rodi približno 1.800 otrok, med njimi od 220 do 230 takšnih, ki so rojeni prezgodaj ali s prenizko porodno težo in potrebujejo posebno oskrbo in nego.

"Čas se izteka, s spremembami zdravstva je treba začeti danes,« je pred dnevi v odprtem pismu zapisal pediater Igor Dovnik in opozoril, da je epidemija »do kosti razgalila pomanjkljivosti sistemov«. Dostopnost do zdravnikov je slabša, kar vpliva na zdravje ljudi. Kdo bo odgovarjal? Na razpise za delo v družinski medicini ni odziva, če je, se za posameznega zdravnika skoraj »trga« več zdravstvenih domov. Ljudje so jezni, včasih celo besni, ker do zdravnika ne morejo več priti takoj. »Več kot delamo, ne zmoremo,« pravi strokovni direktor Zdravstvenega doma Celje Marko Drešček. »Epidemija je samo pokazala žalost slovenskega zdravstva,« pravi. Na žalost se to kaže tudi v zgodbah in izkušnjah ljudi. Ampak roko na srce, niso vse zgodbe negativne, a zdajšnje razmere kažejo, da je zdravstvo skoraj tik pred razpadom. Čeprav si nihče tega ne želi. Še najmanj zdravstveno osebje.

V Osnovni šoli Braslovče so zabeležili primer okužbe s koronavirusom med zaposlenimi. "Z namenom zaščite in varstva zdravja naših otrok, vzgojiteljic in učiteljic ter nenazadnje vseh nas, se je zaradi razširitve potrjene okužbe s covidom-19 sprejel sklep o zaprtju podružnične šole Trnava ter vrtca v Trnavi," je na FB zapisal župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. 

  Čebelarsko društvo Rogatec, ki je eno najstarejših društev v občini, letos praznuje 120 let. Članom, ki imajo v tej občini za svojo dejavnost dobre pogoje – neokrnjeno naravo brez intenzivnega kmetijstva in brez industrije – sive lase povzroča le vreme. A ker za vsakim dežjem posije sonce, verjamejo, da so pred njimi dobre letine. Tako meni tudi največji čebelar pod okriljem društva Slavko Pavlovič, ki čebelari z več kot 180 čebeljimi družinami.  

Medtem ko je večina oči uprtih v splošno zdravstvo, epidemija in njene posledice v ozadju spreminjajo bistvo zobozdravstva. Na tem področju je bilo zaradi epidemije v Sloveniji opravljenega približno 40 odstotka programa. To je manj kot polovica. Kaj to pomeni za bolnike in zobodravstvene time? Katastrofo. Prekomerno delo osebja. Potrpežljivost bolnikov. Dan, teden ali mesec bolečin dlje.

Za preprečevanje nepotrebnega tveganja in varnejše letenje FlySentinel je pametna ročna naprava za pilote, ki skrbi za njihovo varnost in dobro počutje med letom. Meri in beleži njihovo psihofizično počutje in razmere v pilotski kabini ter pilota o morebitnih spremembah in nevarnostih tudi obvešča. Udobno in moderno uro, ki omogoča varnejše letenje, so razvili v celjskem zagonskem podjetju Medicoapps.  

V Celju so včeraj potrdili dve okužbi z novim koronavirusom, dve v Velenju, po eno pa v Rogaški Slatini in Šentjurju. Danes pa so v Vrtcu Šentjur, enota Hruševec, potrdili, da je bila okužba odkrita pri eni izmed delavk v upravi. 

  Naravovarstvenik Dušan Klenovšek je že kot profesor biologije in kemije v eni od osnovnih šol je spoznal, da učencem ljubezni do narave ne bo približal s pomočjo teorije. Da bo mnogo več dosegel, če se bo z njimi odpravil iz učilnice in jim čut do narave namesto v možgane nekako zapisal v srce. Enakih načel se drži zadnjih devet let, odkar je zaposlen v službi za ohranjanje narave in naravovarstveni nadzor v Kozjanskem parku. Ko doseže, da narava ljudi zadene v srce, so posebne znanstvene razprave in razlage odveč. »Ne bi rekel, da je to moja služba, ampak je moje poslanstvo. Moje delo res izgleda idilično. A je zame tudi precej stresno, ko vidim vse negativne pojave v naravi, saj mi zanjo res ni vseeno. Skoraj na vsakem koraku vidim neumnosti, glede katerih ne morem storiti ničesar,« je dejal.  

V času drugačnih epidemioloških razmer so se na nas obrnili največkrat bolniki, ki so obravnavani v Zdravstvenem domu Celje. Najpogosteje nam pišejo zaradi nedostopnosti zdravnikov in zaradi težav pri zobozdravstveni obravnavi ter zaradi nezmožnosti, da bi našli novega zdravnika. Takšen primer naj bi se zgodil pred kratkim, ko v Celju naj ne bi več delovala ena od družinskih zdravnic. Njeni bolniki ne vedo, kaj storiti.

Število okuženih z novim koronavirusom znova narašča tudi na našem območju. Trenutno je samo v Celju aktivno okuženih 20 oseb, skoraj večino o teh so odkrili v zadnjih dveh tednih. V zadnjih dneh so nekaj okužb potrdili tudi na Dobrni, Polzeli, Rečici ob Savinji in v Šmarju pri Jelšah ter v Žalcu in Šentjurju. 

Prva igralnica, namenjena otrokom do tretjega leta Na pragu poletja je v Celju vrata odprla nova in za zdaj edina igralnica, namenjena mlajšim otrokom. Igralnica Piki Baby je prostor, ki je namenjen otrokom do tretjega leta, malčkom, za katere ponavadi zmanjka prostora v večjih igralnicah in na velikih zunanjih igriščih. Ker je gibalni razvoj otroka zelo pomemben že v najzgodnejšem obdobju, sta se zakonca Mikluš odločila, da otrokom in staršem v knežjem mestu omogočita varno in zdravo zabavo.  

  Hana Veler o študiju v tujini, Angležih in novem koronavirusu Hana Veler je doktorska študentka s področja biomedicinskih znanosti na oddelku za patologijo na Univerzi v Oxfordu, pred njo je še leto študija. 24-letnica iz Šentruperta v Savinjski dolini je v Anglijo odšla pred petimi leti. Po odlično opravljeni mednarodni maturi se je vpisala na dodiplomski študij na univerzi v Notthingamu in diplomirala iz mikrobiologije. Njena zagnanost in popolna usmerjenost k cilju nista ostali neopaženi, poleg štipendij, ki ji krijejo vse stroške študija, si je prislužila tudi številna priznanja. V laboratoriju preživi tudi do 12 ur dnevno, ob čemer še vedno najde čas za šport. Do nedavnega je trenirala karate, ki ga je vzljubila še kot deklica. Zaradi obilice študijskih obveznosti je treninge karateja opustila in se preusmerila k teku. Če bodo razmere dopuščale, bo septembra odtekla svoj prvi »pravi« maraton. V zadnjih mesecih je kot prostovoljka testirala vzorce morebitnih covid bolnikov in tako pridobila neprecenljive izkušnje tudi z novim virusom, ki v tem letu kroji življenje ljudi po vsem svetu.  

Nevarnostni dejavniki za nastanek raka debelega črevesa so starost, alkohol, kajenje, mesna, z živalskimi maščobami bogata prehrana, malo vlaknin v prehrani, premalo gibanja, kronična vnetna črevesna bolezen in polipi. Pojavlja se v dednih oblikah v sklopu družinske adenomatozne polipoze in dednega nelipoznega raka, poleg tega je tudi povečano tveganje za nastanek raka debelega črevesa in danke ob pojavljanju v ožjem sorodstvu.