V celjskem starem mestnem jedru, na Prešernovi ulici, je Urad vlade za informiranje danes pripravil preventivno akcijo ozaveščanja občanov o pomenu odgovornega ravnanja pri prizadevanjih za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Urad je dogodek pripravil v sodelovanju s študenti Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.  

Zatem ko smo v zadnjih letih lahko spremljali podatke o nezdravi hrani Američanov in o tem, da je debelost med mladimi onkraj luže v skrajnem porastu, se ob tem morda kdaj celo namuznili, je zdaj čas za streznitev tudi za Slovenijo. Stopnja prekomerne hranjenosti in prekomerne teže otrok in mladostnikov se je pri nas povečevala v zadnjih letih. Letos pa je stanje postalo skrajno alarmantno. Samo spomladanska epidemija je pripomogla, da se je delež debelih otrok povečal za več kot 20 odstotkov.Vsak pozna kakšen program za izgubo teže za odrasle. Strokovnjaki, takšni in drugačni, jih ponujajo kot gobe po dežju. Kje in koliko je tovrstnih strokovnih programov za otroke in mladostnike? Koliko jih poznajo starši in koliko (ter predvsem) pediatri?

  Koronavirus je spremembe prinesel tudi na področje ginekologije in porodništva. Porodnice, ki imajo vročino in znake prehladnih obolenj, osebje namesti v tako imenovano sivo cono. Porod je v ločeni porodni sobi, kjer zaposleni sledijo vsem protokolom, da ne bi prišlo do prenosa morebitne okužbe. Pri zdravih porodnicah je lahko od konca aprila v celjski porodnišnici ves čas poroda ponovno prisoten partner. A pravila se lahko glede na epidemiološko sliko spremenijo v vsakem trenutku.  

Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Celju. Vstop vanj je dovoljen pod strogim nadzorom. Nič ni tako, kot je bilo še pred letom. Sprejme nas predstojnica oddelka mag. Janja Blatnik, dr. med., specialistka pediatrije in specialistka za infektologijo, ter nas pospremi v tako imenovan čisti del oddelka. Bolniki, ki imajo covid-19, so dve nadstropji višje. Blatnikova že 35 let obravnava infekcijske bolnike. Zaradi njenih dolgoletnih izkušenj začneva pogovor drugače. O teorijah zarote, zanikanju virusa ter o razliki med covidom-19 in gripo. Blatnikova prizna, da s sodelavci spremljajo vsa možna mnenja in dvome javnosti o novem koronavirusu. A še preden začneva pogovor, opozori, da so maske nujne med intervjujem in povsod na območju bolnišnice. Pri tem jasno pove, da covida-19 ne moremo zanikati.

Na osnovni šoli Lava v Celju je zaradi okužbe ene osebe med šolarji odrejena karantena enemu izmed razredov.

Letos je bil drugačen tudi tradicionalni Dan raziskovalcev, na katerem so vsako leto številne izobraževalno-raziskovalne ustanove konec septembra predstavile svojo dejavnost, raziskovalne dosežke in eksperimente ter s tem pri mladih spodbujale veselje do naravoslovja in zanimanje za raziskovanje. Namesto pestrega dogajanja na stojnicah in izvajanja zanimivih poskusov na ploščadi pred Osrednjo knjižnico Celje je bil dogodek letos le na spletu, kjer se je predstavilo 16 partnerskih ustanov Regijskega študijskega središča, ki vsako leto pripravi omenjeni dogodek. Le posvet z naslovom Celje – mesto mladinskega raziskovanja je organizatorjem uspelo izpeljati v živo. Tokrat so nekdanji učenci OŠ Ljubečna, danes uspešni na različnih področjih, obudili spomin na svoje raziskovalne začetke ter na pomen mentorjev in njihovih spodbud za kasnejše odločitve o poklicnih poteh.

V Splošni bolnišnici Celje bodo od jutri, četrtka, 8. oktobra, zaradi poslabšane epidemiološke situacije dodatno omejili obiske hospitaliziranih bolnikov.

Že od 21. septembra je organizacija obravnave covid bolnikov – gre za odvzeme brisov in za covid ambulante za odrasle in otroke - vzpostavljena v okviru zdravstvenih domov, medtem ko celjska bolnišnica takšno obravnavo zagotavlja za bolnišnične bolnike oziroma za bolnike, ki potrebujejo specialistično obravnavo.

»Že od časa epidemije med delom nisem šla na malico, za bolnike želim s svojo ekipo vsak dan narediti največ. Danes smo v ambulanti odgovorili na 60 elektronskih sporočil in na približno 80 telefonskih klicev ter glede na ukrepe sprejeli 20 bolnikov. V ambulanti mi pri delu pomagajo tri osebe, ki sem jim izredno hvaležna. Zvečer sem tako utrujena, da ne vem, ali bom vse to še zmogla … Žal smo zdravstveni delavci samo del bolnega zdravstvenega sistema in se večinoma trudimo po najboljših močeh, da ta sistem vsaj za silo deluje,« pravi družinska zdravnica, ki ima svojo ambulanto na našem območju. Ima 15 let izkušenj kot družinska zdravnica s koncesijo.

    Zaradi vnosa koronavirusa je Zdravstvena postaja Rogaška Slatina danes zaprta. Okužbo so potrdili pri enem zaposlenem. Vsem ostalim zaposlenim so danes pristojni odvzeli brise in jih za sedem dni napotili v izolacijo. Prostore bodo razkužili, jutri bodo že odprti.    

Zdravstveni domovi in postaje na Celjskem so v teh dneh uredili – ponekod še urejajo – covid vstopne točke za odvzeme brisov. Do zdaj je bila vstopna točka pri Splošni bolnišnici Celje, kjer je delo organizirala bolnišnica, ki bo zdaj brise odvzemala samo bolnišničnim bolnikom, medtem ko bodo družinski zdravniki oziroma pediatri osebe s sumom okužbe napotovali v območne zdravstvene domove.

Vsak je možni prejemnik krvi. Vsakomur se lahko v naslednji sekundi zgodi nekaj, zaradi česar brez krvodajalcev ne bi mogel preživeti. Medtem ko cel svet razžirajo in delijo različna mnenja o novem koronavirusu, se na krvodajalce pogosto pozablja. Oni so vedno tu. Za vse nas. Čeprav v ozadju, še vedno plemenito opravljajo nalogo – darujejo kri. Malo je besed v javnosti o tem, da je krvodajalstvo tisto področje v zdravstvu, ki je bilo zaradi epidemije močno na prelomnici. A je zmoglo zaradi poguma in vztrajnosti krvodajalcev.

Zaradi poslabšanja epidemiološke slike je od minulega ponedeljka Zdravstveni dom Laško postal covid točka za občane Laškega in Radeč.

Danes je svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki poteka pod geslom Spregovorimo o demenci! Vseslovensko Združenje Spominčica izpostavlja, da je nujno osveščati, zmanjšati stigmo obolelih, prepoznati prve znake bolezni in jo čim prej diagnosticirati. 

  Mesto, kjer se srečajo znanost, sodobna tehnologija, učenje in zabava Vzorčno mesto je vrata v svet znanosti s pomočjo najsodobnejših tehnologij odprlo v začetku leta 2018. Prostor, kjer se razvijajo pametne rešitve za prihodnost, je prvi tovrsten v Evropi in je namenjen vsakemu, ki ga zanimajo znanost, inovacije in najsodobnejša tehnologija. Zgodbo velenjskega vzorčnega pametnega mesta sta zasnovala in zgradila magister virtualnih komunikacij Miha Cojhter in tehnološki navdušenec Erik Kapfer.  

  Bobrov center v Rogaški Slatini so uradno predali namenu. Obiskovalci že lahko obiščejo tamkajšnjo kavarno in informacijsko točko, od konca prihodnjega tedna bodo na ogled tudi vse vsebine o naravi na območju Sotle. Naložba, umeščena v naselje Nimno, v neposredno bližino kolesarske steze med Podčetrtkom in Rogaško Slatino, je vredna 1,4 milijona evrov. Od tega je bilo sto tisoč evrov namenjenih za sonaravne ukrepe na pritokih reke Sotle za boljše življenje vidre.  

  Da je raziskovanje možganov kot nikoli končana zgodba pravi Maša Čater, doktorica biotehnologije, ki je še nedavno v sklopu podoktorskega projekta na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani raziskovala, kako stres vpliva na razvoj možganov in kakšne so možnosti za njihovo obnovo s pomočjo matičnih celic. Pred nekaj meseci se je zaposlila na Inštitutu za fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer sodeluje s kolegi, ki se ukvarjajo s preučevanjem sladkorne bolezni in z delovanjem celic trebušne slinavke. Že od nekdaj je velika ljubiteljica živali. Zato ne preseneča, da si je ob selitvi iz prestolnice v Dramlje ob svojem domu ustvarila majhen živalski vrt.  

Število okuženih s koronavirusom se na Celjskem zvišuje. Okužbe se znova širijo tudi v domovih starejših. Te so potrdili tudi v Pegazovem domu v Rogaški Slatini in Domu sv. Jožefa v Celju. V Pegazovem domu je s koronavirusom okuženih 13 stanovalcev in 3 zaposleni. Vsi stanovalci z okužbo so bili premeščeni v bolnišnice, predvidoma čez nekaj dni se bodo vrnili v dom in bodo nameščeni v t.i. rdečo cono, ki jo v Pegazovem domu vzpostavljajo.

  Vrtec v Trnavi bo vrata morda znova odprl v ponedeljek Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v torek zaradi okužbe z novim koronavirusom v karanteno poslal dva razreda Osnovne šole Braslovče. Z današnjim dnem je bila karantena zaradi posrednega stika odrejena še dvema učencema, vendar karantena celotnega razreda ni potrebna. Podružnična osnovna šola Trnava in vrtec še naprej ostajata zaprta. Zaradi okužbe ene od odbojkaric, učenke matične šole, so v karanteni tudi igralke Odbojkarskega kluba Braslovče.  

Okužba s koronavirusom v braslovški osnovni šoli se je v zadnjih dneh razširila. Po trenutno znanih, neuradnih podatkih, je potrjenih 7 primerov okužb zaposlenih, torej tri nove. V karanteni je tudi en oddelek višjih letnikov srednje zdravstvene šole Celje.