Čeprav ne bi smeli dopustiti, da nas razmere ohromijo do te mere, da pozabimo na vse ostale stvari, ki nas poleg koronavirusa še vedno ogrožajo, se na žalost dogaja ravno to, pravi Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije. Kot ugotavlja, je bil letošnji movember precej drugačen. Odpadlo je veliko prireditev, ki so jih načrtovali v društvu in sorodnih organizacijah.  

Kako otroku na preprost in razumljiv način razložiti, zakaj odrasli okrog njega hodijo z maskami na obrazu? Kako najmlajši dojemajo ukrepe, s katerimi naj bi zajezili širjenje virusa? Je lahko to priložnost za učenje o skrbi za sočloveka? Na ta vprašanja odgovarja slikanica Tudi Luka nosi masko, katere avtor je 17-letni Jon Kanjir, dijak 3. letnika programa predšolske vzgoje na Gimnaziji Celje – Center.

Med območji, kjer je včeraj prišlo do največjega porasta okužb, je tudi Občina Laško, kjer so včeraj zabeležili 34 novih okužb. Po desetih mesecih uspešnega boja proti vdoru okužb, so zaradi splošnega poslabšanja epidemiološke slike, te razširile tudi v Dom starejših Laško, kjer je skupno okuženih 40 stanovalcev.

  Bi prijala sveža kopriva na kruhu? Ali pečene gobe sirovke s praženim kostanjem z repo? Takšnih živil na boste našli v trgovini, ampak jih lahko večino naberete, ko stopite čez svoj prag. Zanje ne plačate z denarjem, ampak s svojim časom, ki ga preživite v naravi. Tako raznolik svet divje kulinarike na preprost način pojasni Karmen Gajšek iz Lesičnega. Poudarja, da so divje užitne rastline po prehranski moči v povprečju tri- do štirikrat bolj bogate kot gojena zelenjava. »Velikokrat uspevajo v težkih razmerah – od suhih travnikov, mokrišč do skalovitih območij, kjer so na milost in nemilost izpostavljene večjim temperaturnim nihanjem, UV-žarkom, toči in podobno. Da preživijo, razvijejo močne zaščitne učinkovine, po katerih se razlikujejo od gojenih rastlin. To je lahko eden od razlogov, da divji svet okoli sebe prepoznavamo in ga ob odgovornem nabiralništvu tudi užijemo.«  

»Bojim se, da bomo v naslednjih letih preštevali tudi žrtve vseh ostalih posledic, ki jih ta psihološko-sociološka kriza prinaša in naplavlja na površje,« je jasna psihologinja in ustanoviteljica Svetovalnega centra Identiteta Celje Romana Grošelj. Kako krhke, nepripravljene nas je v resnici ujela epidemija, ne le ljudi, ampak tudi sistem? Zakaj se bojimo soočiti z neizrečenimi stiskami? In kako lahko na nas vpliva delo od doma, ki je tudi odmik od stresnega delovnega okolja? Doma namreč nato marsikdo trči v potlačene in neizražene družinske napetosti. Dvojni stresni dejavnik. Grošljeva je tudi profesorica psihologije na Gimnaziji Lava Šolskega centra Celje, ima stik z dijaki, ve, kakšen udarec je epidemija predvsem s poukom na daljavo zadala tako učencem kot učiteljem. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg - GRUPA)

    ŠENTJUR – V Občini se soočajo z vztrajanjem dnevnega priliva okuženih s koronavirusom in porastom okuženih. Glede na javno dostopne podatke NIJZ je bilo v zadnjih dveh tednih 250 aktivno okuženih oseb. V zadnjem tednu je bila okužba potrjena pri 145 ljudeh. Gre za 38-odstotni tedenski porast, kar šentjursko občino uvršča nad državno povprečje. Iz službe za odnose z javnostmi občine in tamkajšnjega štaba civilne zaščite so sporočili, da nimajo podatkov o domnevnih žariščih. Ker v javnih zavodih, razen doma starejših, ni velikega števila okuženih, domnevajo, da se okužbe morda širijo ob zasebnih druženjih.      

  Vsak lastnik avtomobila pazi, kakšno gorivo natoči v svoj jekleni konjiček. Če vozimo »bencinerja«, mu dizelsko gorivo škodi. Tudi naše telo je kot stroj, ki za svoje delovanje potrebuje ustrezno gorivo. S tem, kar pojemo, podpremo svoj imunski sistem ali ga dodatno obremenimo. O tem ima veliko znanja inženirka živilstva Irena Franić iz Rogaške Slatine.  

Kar nekaj Celjanov in okoliških krajanov je razjezila odločitev Celjskih lekarn, da v Stanetovi ulici začasno ne bo dežurne službe. Preverili smo, zakaj ne, saj Zakon o lekarniški dejavnosti določa, da mora biti v vsaki od območnih enot Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) organizirana vsaj ena lekarna, ki zagotavlja 24-urno preskrbo prebivalstva z zdravili. Medtem ko je v Celju dežurna lekarna začasno zaprta, je dežurna lekarna odprta v Velenju. A Velenje spada pod Območno enoto ZZZS Ravne na Koroškem, vsaj tako je opredeljeno na spletni strani ZZZS. Bi morala biti torej dežurna lekarna v Celju vendarle odprta? Kakšna je torej podlaga, da so Celjske lekarne dežurno lekarno v Stanetovi ulici v Celju zaprle? (SIMONA ŠOLINIČ)

  Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni naj bi bilo v evropskih bolnišnicah letno 4,5 milijona bolnišničnih okužb. Novejših podatkov za Slovenijo ni, a naj bi bilo vsako leto prijavljenih vsaj 18 tisoč tovrstnih okužb. In ravno pogostost bolnišničnih okužb je bila podlaga za napravo za razkuževanje bolnišničnih površin SteriPro, ki so jo razvili v mladem celjsko-ljubljanskem podjetju UVC Solutions. Prve naprave so začeli prodajati pred dvema letoma v Sloveniji, danes so prisotni že v 24 evropskih državah. K razmahu prodaje je letos prispevalo tudi širjenje koronavirusa, saj SteriPro ne uničuje uspešno samo bakterij, ampak tudi viruse.  

Mestna občina Celje je v sodelovanju s celjskimi osnovnimi šolami poskrbela, da imajo učenci tudi v času šolanja na daljavo zagotovljen topli obrok.

Že od začetka prvega vala epidemije je kot predstojnik Urgentnega centra Celje eden ključnih vodilnih v celjski bolnišnici Celje. Nepogrešljiv je pri vsakodnevni organizaciji dela in v tako imenovanem »kriznem štabu« bolnišnice. Andrej Strahovnik, dr. med., specialist splošne kirurgije. Tokrat ljudem na srce besed ne polaga samo kot predstojnik ene najpomembnejših zdravstvenih ustanov v regiji, ampak tudi kot človek, ki je prebolel covid-19. In bolezni ni prebolel z lahkoto ali z blagimi simptomi. (SIMONA ŠOLINIČ)

November – mesec, ko so v modi brki Če je rožnati oktober namenjen osveščanju o raku na dojkah, je brkati november namenjen ozaveščanju o raku na prostati. To je v Sloveniji še vedno najpogostejša oblika raka pri moških. Vsako leto odkrijejo približno 1.600 novih primerov. Podobno kot pri ostalih oblikah raka je tudi pri tej izjemno pomembna pravočasna diagnostika.  

Zagotovo ste kdaj sedeli v čakalnici zdravstvenega doma (med epidemijo ali pred njo) in prebirali letake ali si med čakanjem krajšali čas z gledanjem preventivnih ali plačljivih oglasov na zaslonih v čakalnicah. Se vam je kateri oglas kdaj zdel sporen? Ali sploh niste pomislili na to in ste ponujeni izdelek celo naročili? Slovenska zakonodaja tega področja ne ureja povsem natančno.

Ministrstvo za zdravje je zaradi obvladovanja epidemije spet povečalo število odvzemov brisov pri osebah s sumom na covid-19. Zato se je v Urgentnem centru Celje strmo povečalo število ljudi brez simptomov ali blažjimi simptomi, ki prihajajo na testiranje. Osebje v urgentnem centru je na robu zmogljivosti.  

  Pri prižiganju sveč pomislite na okolje? Slovenska tradicija narekuje, da pokojnim spoštovanje izkažemo s prižgano svečo ob grobu. Gre za navado, ki nas spremlja celo leto, a še posebej veliko najrazličnejših sveč zagori v času, ko praznujemo dan spomina na mrtve. Podatki ministrstva za okolje in prostor (MOP) kažejo, da se tako proizvodnja kot poraba nagrobnih sveč v zadnjem desetletju zmanjšujeta. Kljub temu na ministrstvu ocenjujejo, da vsak Slovenec v povprečju prižge osem sveč letno, torej vsi skupaj približno 16 milijonov, od tega naj bi dve tretjini nagrobnih sveč porabili 1. novembra, ob dnevu spomina na mrtve. Na tržišču se v zadnjih letih kot alternativa klasičnim parafinskim svečam v PVC-ohišjih, pojavljajo številni alternativni ekološki izdelki. A strokovnjaki svarijo, da ni vsaka eko sveča tudi okolju bolj prijazna.  

Stanje v Splošni bolnišnici Celje je izredno resno, danes imajo nameščenih 80 bolnikov s covidom 19 na navdanih posteljah. Kot pravi strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar pa je še huje v intenzivi, kjer pomoč potrebuje 19 bolnikov s covidom-19. Tudi v urgentnem centru na sprejem čaka še nekaj bolnikov.

Celjska bolnišnica, ki je zaradi širjenja zmogljivosti za bolnike s covidom-19 sredi tega meseca začela zmanjševati programa nenujnih zdravstvenih storitev, bo jutri začela zmanjševati tudi preventivne ginekološke preglede. Ginekološki oddelek tako več ne bo opravljal preventivnih pregledov na primarni ravni v sklopu programa Zora.

  V stavbi ob Zdravstveni postaji Rogaška Slatina sta vrata odprli novi pediatrični ambulanti. Lepši prostori niso edina novost, saj ob pediatru Mateju Slivniku, ki za malčke iz Obsotelja in s Kozjanskega skrbi že vrsto let, od poletja dela še ena zdravnica, in sicer Janja Slomšek.  

V oktobru, ki je tudi mesec prostora, je v okviru državnega projekta, katerega pokrovitelj je ministrstvo za okolje in prostor, zavod Metro SR v sodelovanju z Gimnazijo Celje – Center že peto leto zapored izvedel delavnice Enajste šole pod mostom. Na njih se mladi izobražujejo o pomenu prostora kot skupne vrednote.