Voda, hrana in dostopno zdravstvo v nekaterih delih sveta še vedno niso nekaj samoumevnega. Mladi zdravniki in študenti medicine iz razvitih držav zato že lep čas odhajajo v tretji svet, kjer nudijo osnovno zdravstveno oskrbo lokalnemu prebivalstvu. Med njimi je bilo v zadnjih dvajsetih letih pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva kar nekaj Slovencev. Na tovrstni podvig se letošnji december pripravlja skupina mladih zdravnikov in absolventov, med katerimi je tudi Jana Gulin iz Pariželj v Savinjski dolini. Skupaj z drugimi kolegi bo zdravstveno oskrbo nudila lokalnemu prebivalstvu v vasici Majiwa v Keniji.

V prazničnem času, ko je zdravje na vrhu seznama želja mnogih izmed nas, je prav, da si vzamemo trenutek in se zahvalimo tistim, ki nam pomagajo, ko gre kaj narobe – našim varuhom zdravja. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je zato svoje partnerje iz Mreže izvajalcev zdravstvenih storitev Varuha zdravja zbrala na prav posebnem dogodku v družbi podjetnika Iva Boscarola. Dogajanje so povezali tudi z dobrodelno noto, in sicer so predali prvo od letos že tradicionalnih treh zimskih donacij – namenili so jo Fundaciji Vrabček upanja.

Na njenem obrazu pogosto sije sonce, pravijo tisti, ki jo dobro poznajo. Sočutna je in prisrčna. Njena vedoželjnost je neusahljiva. Pravi, da se je že zelo zgodaj začela spraševati, kdo sploh je in kaj počne na tem planetu. Odgovore na ta in podobna vprašanja si zastavlja še danes, saj gre, kot dodaja, za nikoli končan proces samospoznavanja. Prevzel jo je zvok, zato ga poglobljeno raziskuje. Spoznanja na delavnicah, terapijah z zvokom in drugih dogodkih doma in v tujini, prenaša na ljudi. Njihovi dobri odzivi jo osrečujejo, pravi.

Iz celjske bolnišnice prihaja novica o pomembnem strokovnem napredku pri izvajanju posegov na področju kardiologije. Novembra so namreč izvedli prvo elektrofiziološko preiskavo in radiofrekvenčno ablacijo atrijske fibrilacije. Poseg, s katerim zdravijo motnje srčnega ritma, predstavlja prvi korak v elektrofiziološko vejo kardiologije, ki je v Celju do zdaj še nikoli niso izvajali.

Nacionalni inštitut RS za javno zdravje je bil pred dvema dnevoma obveščen o enem izmed dogodkov v kulturnem centru, po katerem je večje število udeležencev iskalo zdravniško pomoč zaradi prebavnih težav. (SŠol)  

Da mora biti to zagotovo napaka pri datumu, je najprej pomislila Jožica iz Savinjske doline, ko je letos oktobra dobila ponoven dopis iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, s katerim so ji še za dodatni dve leti zamaknili datum za njen prvi revmatološki pregled, na katerega je že pred tem čakala leto in pol. Razlog? Epidemiološke razmere. Na pregled v revmatološki ambulanti bo v bolečinah čakala kar tri leta in pol. A kot pravi, ne bo niti presenečena, če ji bodo tudi takrat, tik pred zdajci, poslali obvestilo, da je pregled spet prestavljen.

»Na domačiji Hernavs Herbalija naša družina uresničuje svoje poslanstvo, saj s hvaležnostjo ohranja, neguje in razvija več kot 120 let staro posestvo nad Virštanjem, ki ponuja svojevrstne objeme dobrega počutja in ga obiskovalci, med katerimi prevladujejo tujci, vedno zapuščajo z navdušujočimi vtisi,« poudarja Barbara Hernavs, sicer profesorica na Gimnaziji Celje – Center, ki jo že od nekdaj zanimajo subtilne energije in blagodejni vidiki življenja.

  Telo redno izloča strupe, ki jih vanj vnašamo s prehrano in tekočino. Kam pa gredo napori, stres, nerazrešeni odnosi in težke besede, ki nas ranijo? S tem vprašanjem se na svojih predavanjih med drugim ukvarja Sanela Peresciutti, ki je nedavno izdala knjigo kratkih navodil za kakovostno življenje z naslovom Spodbude. Zdravnica in predavateljica, ki si želi, da bi človeštvo stopilo na pot čustvene revolucije, meni, da je prav bližina sočloveka lahko zdravilo za bolezni sodobnega časa – osamljenost in depresijo, zaradi katerih marsikdo izgublja smisel v življenju.  

Čisto pravi zmaji se imenuje nov izobraževalni in naravovarstveni projekt Tropske hiše Celje. Predstavlja namreč več kot deset družin luskarjev, torej kač in kuščarjev, živali, ki so bile zaradi svojega videza pogosto navdih za razne pripovedke o zmajih. Tropska hiša tako nadaljuje svoje poslanstvo osveščanja in izobraževanja o manj znanih živalih, pomenu njihovega varovanja in ohranjanja najbolj ogroženih v umetnem okolju. Na tokratni predstavitvi bo gotovo veliko pozornosti zbujal nov primerek azijskega vodnega varana, ki je v Celje prispel z Madžarske.

 Fackin časovni stroj je včeraj zbrane na proslavi popeljal skozi 60-letno zgodovino IV. osnovne šole Celje. Praznovanje jubileja je šola namreč zastavila tako, da je v ospredje postavila svojo maskoto Facko, ki predstavlja zvedavo, igrivo in radoživo deklico, ki rada gre tudi v naravo. To je po besedah ravnatelja mag. Roberta Pritržnika, ki je na tem mestu šele približno dva meseca, nova vizija šole, izražena v geslu Z znanjem v glavi, s Facko v naravi.

Šolarji so danes še zadnjič sedli v šolske klopi, prihodnji teden bodo namreč uživali na jesenskih počitnicah. V šolske klopi se bodo vrnili 7. novembra. Med počitnicami se bodo zvrstile številne prireditve in delavnice.

Tina Belej, ki je že nekaj let direktorica Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, se je z akutno odpovedjo jeter iz neznanega vzroka soočila pri 22 letih. Znaki, ki so sporočali, da je nekaj narobe, so bili utrujenost in rumene beločnice. Stanje se ji je zelo hitro slabšalo, edina rešitev zanjo je bila takojšna presaditev jeter.

Odličen celjski gledališki igralec Bojan Umek je 26. septembra praznoval tretji rojstni dan. Na ta dan je dobil novo srce. Na svoji FB-strani je ob rojstnem dnevu zapisal: »Čas hitro beži. Če mi kdo reče: ›Škoda, da nisi bil tam,‹ mu rečem, da je škoda samo umreti. Res bi bila škoda. V treh letih se je marsikaj zgodilo. Menda ne pogrešaš, če ne veš, da nekaj obstaja. Zdaj vem, da bi veliko zamudil, če bi se obrnilo drugače.« A na srečo se ni in prav sreča je bila pogosto odločilna, da lahko še vedno uživa v življenju.

Bila je kronično utrujena zaradi stresnega življenja. Spopadala se je s tesnobo, doživela je izgorelost, vendar temu ni posvečala posebne pozornosti. V kopici družinskih in službenih obveznosti je preslišala sebe, svoje potrebe in želje. In pred nekaj leti je zbolela zaradi raka jajčnikov. Ker je bolezen že zelo napredovala, ji zdravniki niso dali upanja za preživetje. Njihove črnoglede napovedi so v trenutku sesule njen mladi svet. A jo je domnevni konec popeljal v novo, izpolnjujoče življenje. Lili Knafelc, magistrica znanosti, raziskovalka in terapevtka, zdaj ve, da jo je bolezen zgolj pozvala, naj se vrne k sebi. Povabilo je prepoznala in ga hvaležno sprejela. Osvobodila se je omejujočih prepričanj, predsodkov in strahov ter se predala brezpogojni ljubezni, ki prežema vse in vsakogar, pravi.

Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij RS za zdravje, okolje in hrano sta potrdila, da v vodovodnem sistemu Šempeter ni več bakterij fekalnega izvora, zaznali pa so prisotnost norovirusa. In ta zna povzročiti še več težav pri njegovi odpravi. Da so tudi vzorci v bolnišnici odvzetih kužnin pri nekaterih osebah, ki so s tega območja poiskali pomoč v urgentnem centru, zaznali norovirus, je Radio Celje poročal že v torek. (SŠol)

  Gospe s širokimi nasmehi, v športni opremi in odločene, da bodo naredile vsaj majhen korak k spremembi življenjskega sloga, so nas pričakale  v centru za krepitev zdravja (CZK), ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Šentjur. Delavnico gibanja jemljejo kot skrb za svoje dobro počutje, zato ne preseneča, da se nekatere tej obliki vadbe pridružijo vsako leto.  

Splošna bolnišnica Celje je nabavila nov CT aparat. Z njim je nadomestila star aparat, ki se je po 12 letih delovanja pokvaril lanskega decembra. Okvara je bila takšna, da popravilo ni bilo več mogoče. (SŠol, Foto: SBC)

 Včeraj dopoldne so v celjski bolnišnici zaradi slabosti oziroma črevesnih težav sprejeli štiri odrasle bolnike, popoldne 13, ponoči še dodatnih 15. Vse te bolnike so obravnavali večinoma v ambulanti splošne nujne medicinske pomoči Urgentnega centra Celje. »Bolniki so bili oskrbljeni in odpuščeni v domačo oskrbo. Nato smo v Pediatričnem urgentnem centru sprejeli 19 otrok, dva sta bila sprejeta,« pravi strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Pixabay)

Po neuradnih informacijah naj bi šlo za hidrično epidemijo na območju, ki ga pokriva Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec. Posledično je prišlo do večjega števila pacientov z znaki črevesnih okužb, tako otrok kot odraslih. 

V Splošni bolnišnici Celje so dodatno pojasnili podrobnosti o zamenjavi identitete bolnikov, od katerih je pred dnevi umrl tudi drugi bolnik, ki so ga najprej razglasili za mrtvega. Bolnišnica zavrača očitke ministrstva za zdravje, da je bil interni strokovni nadzor dogajanja in zdravljenja obeh bolnikov, skop.(SIMONA ŠOLINIČ)