Pisane nalepke na steni, kopica štampiljk in celo košara bonbonov. Vse to so obvezni pripomočki v ambulanti asist. Milene Senice Verbič, dr. med., prve specialistke otroške kirurgije, ki ji je bila ta specialnost priznana v Sloveniji. Zdravnica, ki je doma iz Šentjurja, je bila 15 let zaposlena na Otroškem oddelku kirurških strok v Splošni bolnišnici Celje, zdaj je predstojnica otroške kirurgije v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Kot največje plačilo za svoje delo šteje to, da svojim majhnim bolnikom pomaga povrniti zdravje. »Največ je vreden nasmeh otroka, ki se prebudi iz kome. Ali to, ko lahko zelo nazorno vidim, da se je po posegu izboljšalo njegovo počutje,« pravi.  

V času praznikov, obdarovanja in pisanja seznamov želja nekatere od njih ostanejo neizpolnjene. Da bi pri njihovi uresničitvi pomagali tistim, ki to najbolj potrebujejo, je Varuh zdravja, Vzajemna, s tremi zimskimi donacijami ogrel praznike Fundaciji Vrabček upanja s sredstvi za pomoč oddelku za invalidno mladino in rehabilitacijo, Ustanovi Mali vitez in Dobrodelnemu društvu Petka za nasmeh.

Z ministrstva za zdravje so sporočili, da je končan sistemski nadzor po septembrski zamenjavi dveh bolnikov v celjski bolnišnici. Komisija tako »z veliko verjetnostjo ugotavlja, da je do zamenjave bolnikov prišlo v prostorih triaže Urgentnega centra Celje, temu pa je najverjetneje pripomogel tudi predhodni administrativni vpis obeh bolnikov, ki je bil časovno oziroma zaporedno obrnjen glede na sam potek/zaporedje obravnave posameznega pacienta nato na triaži«. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Andraž Purg - GrupA)

»Danes odprete aplikacijo Google, ki vam ponuja vse naslove restavracij, gostiln, trgovskih središč. A defibrilatorji niso označeni nikjer,« pravi zdravnik in eden ključnih členov celjskega koronarnega kluba Janez Tasič. »V središču mesta je kar nekaj cerkva, kjer je veliko starejših ljudi. Če kdo doživi srčni zastoj, kje je najbližji defibrilator? Je dostopen na javnem kraju ali je kje zaklenjen?« dodaja zdravnik. Tudi on lokalne skupnosti poziva, naj vendarle izrazijo več zanimanja in v svojem okolju postavijo javno dostopne defibrilatorje. Državo in lokalne skupnosti opozarja, naj oblikujejo skupno bazo, predvsem sproti osveženo, vseh dostopnih defibrilatorjev. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: SHERPA, arhiv NT)

Iz Splošne bolnišnice Celje sporočajo, da ni dovoljeno obiskovati bolnikov, ki so v bolnišnici, in sicer zaradi porasta okužb dihal v regiji. Prepoved velja od 15. decembra 2022 do preklica ukrepa.

Voda, hrana in dostopno zdravstvo v nekaterih delih sveta še vedno niso nekaj samoumevnega. Mladi zdravniki in študenti medicine iz razvitih držav zato že lep čas odhajajo v tretji svet, kjer nudijo osnovno zdravstveno oskrbo lokalnemu prebivalstvu. Med njimi je bilo v zadnjih dvajsetih letih pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva kar nekaj Slovencev. Na tovrstni podvig se letošnji december pripravlja skupina mladih zdravnikov in absolventov, med katerimi je tudi Jana Gulin iz Pariželj v Savinjski dolini. Skupaj z drugimi kolegi bo zdravstveno oskrbo nudila lokalnemu prebivalstvu v vasici Majiwa v Keniji.

V prazničnem času, ko je zdravje na vrhu seznama želja mnogih izmed nas, je prav, da si vzamemo trenutek in se zahvalimo tistim, ki nam pomagajo, ko gre kaj narobe – našim varuhom zdravja. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je zato svoje partnerje iz Mreže izvajalcev zdravstvenih storitev Varuha zdravja zbrala na prav posebnem dogodku v družbi podjetnika Iva Boscarola. Dogajanje so povezali tudi z dobrodelno noto, in sicer so predali prvo od letos že tradicionalnih treh zimskih donacij – namenili so jo Fundaciji Vrabček upanja.

Na njenem obrazu pogosto sije sonce, pravijo tisti, ki jo dobro poznajo. Sočutna je in prisrčna. Njena vedoželjnost je neusahljiva. Pravi, da se je že zelo zgodaj začela spraševati, kdo sploh je in kaj počne na tem planetu. Odgovore na ta in podobna vprašanja si zastavlja še danes, saj gre, kot dodaja, za nikoli končan proces samospoznavanja. Prevzel jo je zvok, zato ga poglobljeno raziskuje. Spoznanja na delavnicah, terapijah z zvokom in drugih dogodkih doma in v tujini, prenaša na ljudi. Njihovi dobri odzivi jo osrečujejo, pravi.

Iz celjske bolnišnice prihaja novica o pomembnem strokovnem napredku pri izvajanju posegov na področju kardiologije. Novembra so namreč izvedli prvo elektrofiziološko preiskavo in radiofrekvenčno ablacijo atrijske fibrilacije. Poseg, s katerim zdravijo motnje srčnega ritma, predstavlja prvi korak v elektrofiziološko vejo kardiologije, ki je v Celju do zdaj še nikoli niso izvajali.

Nacionalni inštitut RS za javno zdravje je bil pred dvema dnevoma obveščen o enem izmed dogodkov v kulturnem centru, po katerem je večje število udeležencev iskalo zdravniško pomoč zaradi prebavnih težav. (SŠol)  

Da mora biti to zagotovo napaka pri datumu, je najprej pomislila Jožica iz Savinjske doline, ko je letos oktobra dobila ponoven dopis iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, s katerim so ji še za dodatni dve leti zamaknili datum za njen prvi revmatološki pregled, na katerega je že pred tem čakala leto in pol. Razlog? Epidemiološke razmere. Na pregled v revmatološki ambulanti bo v bolečinah čakala kar tri leta in pol. A kot pravi, ne bo niti presenečena, če ji bodo tudi takrat, tik pred zdajci, poslali obvestilo, da je pregled spet prestavljen.

»Na domačiji Hernavs Herbalija naša družina uresničuje svoje poslanstvo, saj s hvaležnostjo ohranja, neguje in razvija več kot 120 let staro posestvo nad Virštanjem, ki ponuja svojevrstne objeme dobrega počutja in ga obiskovalci, med katerimi prevladujejo tujci, vedno zapuščajo z navdušujočimi vtisi,« poudarja Barbara Hernavs, sicer profesorica na Gimnaziji Celje – Center, ki jo že od nekdaj zanimajo subtilne energije in blagodejni vidiki življenja.

  Telo redno izloča strupe, ki jih vanj vnašamo s prehrano in tekočino. Kam pa gredo napori, stres, nerazrešeni odnosi in težke besede, ki nas ranijo? S tem vprašanjem se na svojih predavanjih med drugim ukvarja Sanela Peresciutti, ki je nedavno izdala knjigo kratkih navodil za kakovostno življenje z naslovom Spodbude. Zdravnica in predavateljica, ki si želi, da bi človeštvo stopilo na pot čustvene revolucije, meni, da je prav bližina sočloveka lahko zdravilo za bolezni sodobnega časa – osamljenost in depresijo, zaradi katerih marsikdo izgublja smisel v življenju.  

Čisto pravi zmaji se imenuje nov izobraževalni in naravovarstveni projekt Tropske hiše Celje. Predstavlja namreč več kot deset družin luskarjev, torej kač in kuščarjev, živali, ki so bile zaradi svojega videza pogosto navdih za razne pripovedke o zmajih. Tropska hiša tako nadaljuje svoje poslanstvo osveščanja in izobraževanja o manj znanih živalih, pomenu njihovega varovanja in ohranjanja najbolj ogroženih v umetnem okolju. Na tokratni predstavitvi bo gotovo veliko pozornosti zbujal nov primerek azijskega vodnega varana, ki je v Celje prispel z Madžarske.

 Fackin časovni stroj je včeraj zbrane na proslavi popeljal skozi 60-letno zgodovino IV. osnovne šole Celje. Praznovanje jubileja je šola namreč zastavila tako, da je v ospredje postavila svojo maskoto Facko, ki predstavlja zvedavo, igrivo in radoživo deklico, ki rada gre tudi v naravo. To je po besedah ravnatelja mag. Roberta Pritržnika, ki je na tem mestu šele približno dva meseca, nova vizija šole, izražena v geslu Z znanjem v glavi, s Facko v naravi.

Šolarji so danes še zadnjič sedli v šolske klopi, prihodnji teden bodo namreč uživali na jesenskih počitnicah. V šolske klopi se bodo vrnili 7. novembra. Med počitnicami se bodo zvrstile številne prireditve in delavnice.

Tina Belej, ki je že nekaj let direktorica Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, se je z akutno odpovedjo jeter iz neznanega vzroka soočila pri 22 letih. Znaki, ki so sporočali, da je nekaj narobe, so bili utrujenost in rumene beločnice. Stanje se ji je zelo hitro slabšalo, edina rešitev zanjo je bila takojšna presaditev jeter.

Odličen celjski gledališki igralec Bojan Umek je 26. septembra praznoval tretji rojstni dan. Na ta dan je dobil novo srce. Na svoji FB-strani je ob rojstnem dnevu zapisal: »Čas hitro beži. Če mi kdo reče: ›Škoda, da nisi bil tam,‹ mu rečem, da je škoda samo umreti. Res bi bila škoda. V treh letih se je marsikaj zgodilo. Menda ne pogrešaš, če ne veš, da nekaj obstaja. Zdaj vem, da bi veliko zamudil, če bi se obrnilo drugače.« A na srečo se ni in prav sreča je bila pogosto odločilna, da lahko še vedno uživa v življenju.

Bila je kronično utrujena zaradi stresnega življenja. Spopadala se je s tesnobo, doživela je izgorelost, vendar temu ni posvečala posebne pozornosti. V kopici družinskih in službenih obveznosti je preslišala sebe, svoje potrebe in želje. In pred nekaj leti je zbolela zaradi raka jajčnikov. Ker je bolezen že zelo napredovala, ji zdravniki niso dali upanja za preživetje. Njihove črnoglede napovedi so v trenutku sesule njen mladi svet. A jo je domnevni konec popeljal v novo, izpolnjujoče življenje. Lili Knafelc, magistrica znanosti, raziskovalka in terapevtka, zdaj ve, da jo je bolezen zgolj pozvala, naj se vrne k sebi. Povabilo je prepoznala in ga hvaležno sprejela. Osvobodila se je omejujočih prepričanj, predsodkov in strahov ter se predala brezpogojni ljubezni, ki prežema vse in vsakogar, pravi.

Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij RS za zdravje, okolje in hrano sta potrdila, da v vodovodnem sistemu Šempeter ni več bakterij fekalnega izvora, zaznali pa so prisotnost norovirusa. In ta zna povzročiti še več težav pri njegovi odpravi. Da so tudi vzorci v bolnišnici odvzetih kužnin pri nekaterih osebah, ki so s tega območja poiskali pomoč v urgentnem centru, zaznali norovirus, je Radio Celje poročal že v torek. (SŠol)