S podelitvijo nagrad in stand up nastopom Tadeja Toša se bodo zvečer v Gledališču Celje zaključili 29. Dnevi komedije. Kot je znano, bi na sporedu morali biti že lani, a so bili zaradi epidemije koronovirusa prestavljeni na letošnji marec, potem pa še enkrat na junij.  

Direkcija RS za vode (DRSV) je preselila svoj sedež iz Ljubljane v Celje in bo poslej svoje prostore imela v stavbi EK centra na Mariborski cesti. Kot je na današnji otvoritvi poudaril minister za okolje in prostor, mag. Andrej Vizjak, je s selitvijo sedeža pomembne državne ustanove uspel prvi korak k decentralizacije države, kar je sicer tudi eden od ciljev aktualne vlade zapisan v koalicijski pogodbi.

  Dom starejših Šentjur ima pripravljen projekt za celovito obnovo. Če bi bil na razpisu uspešen, bi s preureditvami matične zgradbe in s prizidkom močno izboljšal kakovost bivanja za stanovalce. Rok za prijavo na razpis za sofinanciranje se bo iztekel 13. julija, medtem ko sta občina in država glede lastništva zemljišča, na katerem stoji dom, na nasprotnih bregovih.  

Celjska občina je pred časom v mestnem središču začela urejati kolesarske povezave, ki bodo kolesarjem omogočile varnejše in prijetnejše kolesarjenje. »Trajnostna mobilnost je naša prihodnost. Za čistejši zrak in prijaznejše okolje moramo iz starega mestnega jedra postopoma umakniti čim več motornega prometa in spremeniti svoje navade in miselnost,« so poudarili v občini ob zadnji večji širitvi mreže kolesarskih povezav v mestu.

Vesolje ni bilo še nikoli tako blizu in tako dostopno. Za raziskovanje širnega prostranstva tam daleč nad oblaki zadošča že vstop v Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju. Poleg stalnih razstav si lahko še do konca poletja ogledate kamen z Lune ali raziščete rdeči planet. Če želite, lahko poklepetate tudi z Vito, humanoidno robotko, ki se je v začetku leta pridružila ekipi zaposlenih.  

Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je v tem tednu sprejel celjskega škofa Maksimilijana Matjaža, ki ga je spremljal škofijski upravitelj Rok Metličar. Na imenovanje novega škofa smo dolgo čakali, zato je izrazil veliko zadovoljstvo, da ima celjska škofija spet škofa.

Na Breznu nad Vitanjem domujeta Biserka in Jože Brodej, ki skrbita za tamkajšnjo ekološko kmetijo. Gozdarstvo in živinoreja sta osnovni dejavnosti, ki sta ju že pred leti nadgradila s turistično ponudbo. To je poleg okusnih domačih dobrot, ki nastajajo izpod njunih rok, dopolnil bogato opremljen etnološki muzej, ki človeka odpelje v preteklost. Da bi lahko ljudje v neokrnjeni naravi resnično pobegnili podivjanemu tempu življenja, je Jože na kmetiji uredil zanimive glamping hiške, ki bodo to poletje sprejele prve goste.  

Podaljšan praznični konec tedna v Sloveniji so nekateri izkoristili tudi za krajše poletne počitnice. Tako tudi potniki, ki so s Turistično agencijo Palma dan pred praznikom odpotovali v Dubrovnik, najznamenitejše hrvaško obmorsko mesto. Ta svetovni turistični biser se iz oblegane destinacije spreminja v mesto trajnostnega turizma, ki ne stremi več k rekordnemu obisku turistov vsega sveta, marveč se usmerja v kakovost bivanja in uravnoteženemu zadovoljstvu gostov in lokalnega prebivalstva. K temu je na svoj način prispevala tudi pandemija, ki je sicer kot povsod tudi v Dubrovniku prizadejala predvsem turistično panogo. Zaradi manjše gneče, ko se turizem šele znova vzpostavlja, je ta čas nemara najboljša priložnost za obisk Dubrovnika.

V teh dneh smo lahko opazili, da je Celje spet polepšano z ocvetličenjem mostov, podvozov, mestnega središča in mestnega parka. Za lepšo podobo mesta so letos prvič poskrbeli v javnem podjetju Zelenice, ki je, kot je znano, dejavnost urejanja zelenih površin in mestnega vrtnarstva z novim letom prevzelo od podjetja Simbio.

  »Ko smo končali osnovno šolo, smo mladi komaj čakali, da smo se lahko pridružili zboru. Po vajah smo lahko šli na pijačo, kar se nam je zdelo neizmerno super.« Tako se svojih začetkov v Mešanem pevskem zboru Bistrica ob Sotli, ki letos praznuje 40 let, spominja Špela Drašler. Zadnjih 15 let je tudi umetniška vodja omenjene zasedbe, poleg tega predseduje tamkajšnjemu kulturnemu društvu, ki skrbi za pester kulturni utrip v občini. Za svoje delo na področju ljubiteljske kulture bo letos ob občinskem prazniku Občine Bistrica ob Sotli prejela plaketo.  

V teh dneh se vrstijo številne prireditve in srečanja ob prazniku dneva državnosti in obeleževanju 30. letnice samostojne Slovenije, na katerih se spominjamo dogajanja na poti do neodvisne države. Prav posebno tradicijo srečanj že dvajset let neguje mag. Viki Krajnc, v času prelomnih dogodkov in vojne za Slovenijo komandant Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe za zahodno Štajersko.

Slovenija danes praznuje dan državnosti v spomin na dogodke pred 30 leti, ko je takratna skupščina Republike Slovenije sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije. Naslednji dan je bila Trgu republike v Ljubljani slovesna razglasitev Slovenije kot samostojne in neodvisne države, praznovanja pa so bila po vsej novoustanovljeni državi. Zelo slovesno je bilo tudi v Celju, kjer se je na Glavnem trgu zbrala množica ljudi, kot se jih je veliko zbralo tudi v torek na osrednji proslavi, na kateri je bil slavnostni govornik Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije.

V Vitanju je občinski praznik že vsa leta tesno povezan z državnim. Tudi Vitanjčani svoj dan praznujejo 25. junija, in sicer v spomin na dan, ko je krška škofija Vitanju podelila trške pravice. Slovenija letos praznuje trideset let, samostojna občina Vitanje 26. Kot pravi župan Slavko Vetrih, ki je v delovanje občine vpet že 15 let, se je v približno četrt stoletja občina lepo razvila. »In prav je, da se tega zavemo.«  

  Ob prazniku občine Bistrica ob Sotli smo se pogovarjali z županom Franjem Debelakom. Slednji skuša s svojo ekipo sodelavcev vzpostavljati čim boljše pogoje, da bi v lokalni skupnosti zadržal čim več mladih. Zato občinska uprava podpira gradnjo širokopasovne internetne povezave, načrtuje gradnjo novega vrtca in nove telovadnice, razmišlja o spodbudah za mlade glede reševanja njihovega prvega stanovanjskega problema. Debelak je sicer kritičen, da država in Evropska unija podeželje velikokrat podpirata le na načelni ravni, premalo pa je možnosti, da bi takšno območje lažje črpalo denar.    

 Pred koncem šolskega leta, ko naj bi bilo veselje otrok pred počitnicami na vrhuncu, je »počilo« v eni od celjskih osnovnih šol. Razlog? Domnevno nasilje, tako besedno kot fizično, v enem razredu. Nikakor ne moremo zapisati, da je vzrok za nasilje obnašanje otroka s posebnimi potrebami ali ostalih, saj bi bilo to nesprejemljivo. A zagotovo je vzrok slabe volje - kot pravijo starši otrok, s katerimi smo se pogovarjali - da se šola ni ustrezno odzivala ob dosedanjih odklonilnih primerih in ni pravilno ukrepala. Če bi, zadeve in stiske otrok ne bi prišle tako daleč.

  K dražbi grafične zbirke Kurta Mullerja, ki je bila v okviru stečajnega postopka Zdravilišča Rogaška na voljo po izklicni ceni 3,4 milijona evrov, ni pristopil nihče. Približno 40 tisoč grafik tako zaenkrat ostaja v Rogaški Slatini, v občini, kamor je svojo zbirko med letoma 1985 in 1995 podaril omenjeni švicarski zbiratelj.  

»Z novimi pristopi moramo mladim pripraviti popotnico, da bodo gospodarji prihodnosti in ne njene žrtve,« pravi Simon Konečnik, dolgoletni ravnatelj srednje Elektro in računalniške šole, Šolskega centra Velenje. Univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike je v šolstvu zaposlen od leta 1994, pred tem je leto dni delovne izkušnje nabiral tudi v gospodarstvu. Kljub dobri službi z lepimi možnostmi za napredovanje ga je želja po delu z mladimi pripeljala v šolstvo. »Moj cilj je bil postati dober učitelj, o ravnateljevanju nikoli nisem razmišljal. A je naneslo tako, da sem zdaj ravnatelj že tretji mandat,« pravi v smehu. V tem času je sodeloval pri številnih različnih domačih in mednarodnih projektih: od energetskega inženiringa do posodabljanja srednješolskih izobraževalnih programov in Erasmus projektih. Veliko sodeluje s šolo za ravnatelje, kjer je dobil tudi navdih za raziskovanje prihodnosti izobraževanja.  

V zelenem objemu Zdraviliškega parka Dobrna je še do 17. avgusta na ogled razstava Dobrna skozi čas – Dobrna v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje. Zunanja razstava je tretja iz serije projektov Arhiv v regiji, s katero se Zgodovinski arhiv Celje z lokalnimi partnerji predstavlja z gradivom, ki ga hrani za izbrano območje, in se osredotoča na predstavitve različnih vsebinskih zvrsti ter kategorij arhivskega gradiva.  

Zmagovalec dražbe, na kateri je stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger prodajala kamnolom v Veliki Pirešici, je podjetje Apoc, ki ga je pred dobrim tednom ustanovil Aleš Počivalšek in ima sedež v Vojniku. Med šestimi dražitelji je za kamnolom ponudil največ, kar 20 milijonov evrov. To je za 6,3 milijona več, kot je znašala izklicna cena. Počivalšek za zdaj izjav ne daje. Pravi,  da bo razloge za nakup predstavil šele takrat, ko bo poravnal kupnino.

  Čez en teden, 1. julija, bo celjsko podjetje Elektrosignal obeležilo 70-letnico delovanja. Toliko desetletij neprekinjenega obstoja ga v njegovi dejavnosti, to je projektiranju in izvajanju elektroinštalacij, uvršča med najstarejša podjetja v Sloveniji, kjer je na svojem področju tudi med najbolj uspešnimi. »Elektrosignal je pravzaprav povsem povprečno podjetje. Nikoli sicer ne bo gazela, bo pa še naprej prepoznavno, solidno in korektno podjetje, ki spoštuje ustne obljube in zapisane besede,« pravi direktor Branko Kukec.