Bi zaigrali s kartami, ki imajo namesto običajnih likov risbe 26 žensk z nenavadnimi meni: Črna kraljica, Dvakrat obsojena, Požiralka bankovcev, Trdna kot skala, Knjiga spomina, Plesna korenina, Zlate roke, Skrivnost v klobuku …? Zakaj pa ne! Z njimi je mogoče igrati vse igre, za katere je treba imeti francoski komplet 52 igralnih kart z jokerjema, le da je s temi mogoče odkrivati še vrsto zanimivosti, povezanih z ženskami, ki so nekoč zaznamovale Celje, in s tistimi, ki še vedno puščajo sledi v mestu s svojim delovanjem.

Na Krekovem trgu v Celju je od danes na ogled razstava Jože Jože Plečnik in Praga, ki predstavlja pomembno poglavje ustvarjanja in življenja slovitega slovenskega arhitekta. Jože Plečnik (1872-1957) se je namreč s svojimi izjemnimi deli neizbrisno zapisal tudi v zgodovine Prage in češke arhitekture. Razstavo si je ob obisku v Celju ogledal tudi veleposlanik Češke republike v Sloveniji, Juraj Chmiel.

Mestna občina Celje (MOC) je celjskim samozaposlenim ustvarjalcem z različnih področji umetniškega ustvarjanja podelila 21 delovnih štipendij v vrednosti tri tisoč evrov.

Program v Velenju bodo v letu 2021 krojili domači kulturni ustvarjalci Leto 2020 je bilo za vse, ki delajo na področju kulture, umetnosti in zabavne industrije, izjemno težko. Kultura je zagotovo ena največjih ujetnic in žrtev koronačasa. Ustvarjalci so morali čez noč najti nove načine delovanja, ustvarjanja in predvsem predstavljanja. Da so bili izzivi še bolj zapleteni, so se pravila tedensko spreminjala in zgolj neomajni želji ter kreativnosti se lahko zahvalimo, da kultura ni povsem pokleknila. Z vsemi izzivi so se uspešno spopadli v Velenju. Čeprav so bile tradicionalne prireditve, za katere že leta skrbi Festival Velenje, drugačne in spremenjene, so med ljudi ponesle veselje in prepotrebno pozitivno energijo. Kot obljublja direktorica tega javnega zavoda, ki bogati predvsem kulturno življenje premogovniškega mesta, so program za letos načrtovali zelo optimistično. Imajo pripravljen tudi plan B.  

Duhovnik Urban Lesjak o veri, skušnjavah, bližini in osamljenosti Mlad duhovnik Urban Lesjak rad podira splošne predstave o duhovniškem poklicu in o tem, kakšen naj bi bil duhovnik in kaj vse sme početi. Že od otroštva je povezan z versko vzgojo, a četudi je bil dejaven skavt in animator, ni pomislil, da bo njegov poklic duhovnik. Leto je študiral ekonomijo, a je kmalu začutil, da to ne bo njegova pot. Klic duhovništva je bil tako močan, da je študij prekinil in stopil v bogoslovje. Služboval je v Celju, Krškem, Šoštanju, zdaj je drugo leto župnik v Vitanju.  

Decembrsko Pravljično Celje 2020 je bilo zaradi znanih okoliščin precej drugačno od minulih let. Na Zavodu Celeia Celje (ZCC), ki je nosilec projekta, zaradi slabe epidemiološke slike in vladnih ukrepov tako z drugimi soorganizatorji in partnerji niso mogli pripraviti dogodkov na prostem, božično-novoletnega sejma ali Pravljične dežele za otroke. Praznični čas so zato prebivalcem in obiskovalcem knežjega mesta poskušali približati s serijo videoposnetkov, ki so jih objavljali na družbenih omrežjih, spletnih straneh ter televiziji. Kot ugotavljajo na ZCC, je bil na odziv na virtualno ponudbo Pravljičnega Celja zelo dober.

V teh zapletenih časih, ko so gledališča zaprta, ko igralci delajo nekaj od doma, nekaj v gledališču, se ob usklajevanju urnika ni prav enostavno dogovoriti za hkraten pogovor z dvema igralcema gledališkega ansambla, še zlasti če živita kar oddaljeno od Celja. Ampak ob pomoči upravnice mag. Tine Kosi nam je to uspelo. Za božično-novoletni intervju z dvema vrhunskima igralcema in prepoznavnima obrazoma Gledališče Celje smo se pogovarjali na Ta veseli dan kulture, ki je bil glede na razmere prav žalosten dan kulture. A tej protislovni simboliki se v pogovoru nismo pustili preveč zmotiti in se z njo obremenjevati.

  Igralka in voditeljica Zvezdana Mlakar pri svojem spolu pogosto sproža zgražanje in hkrati zavist. Le kako bi bilo drugače, če v sebi nosi toliko strasti in iskrenega navdušenja nad življenjem. Strast je energija in strastni ljudje so magnet, ki nas navdihuje in z njimi rastemo ter se premikamo naprej. Ob tem priznava, da je zaradi svoje zaletavosti padla, močno, kar je zelo bolelo, a kar je ni zlomilo, jo je okrepilo. Ob vseh življenjskih zgodbah, izkušnjah je postala še močnejša.  

Ekipa edinega spletnega časopisa za mlade je tudi letos podelila nagrade otrokom, ki so bili v tem letu zgled in so vlivali moč ter upanje vrstnikom in tudi odraslim. Čeprav večkrat slišimo, da je današnja mladina brezbrižna, je kopica mladih nadebudnih otrok s široko odprtimi očmi in srci dokaz, da se odrasli lahko motijo.  

V Gledališču Celje so za najdaljši večer v letu pripravili virtualni ogled silvestrske predstave Nikolaja Vasiljeviča Gogolja Plašč, v režiji Juša A. Zidarja. Predstava bo nocoj ob 20. uri na YouTube kanala gledališča. Gledališče Celje je predstavo krstno uprizorilo 24. januarja letos, na malem odru. Pri tej predstavi gre za glasbeno dramatizacijo, ki išče navdih v formi glasbenega gledališča. Z realističnim uprizarjanjem tedanje ruske zbirokratizirane družbe nastavlja ogledalo tudi sedanjemu času.

Peter Simoniti, ki je nastopal skoraj pol stoletja kot celjski in okoliški dedek Mraz, je praznoval letos 90-letnico. Kot dedka Mraza so ga spoznali otroci v Celju, Savinjski dolini, na Kozjanskem in Koroškem, najbolj znan pa je kot dolgoletni gledališčnik. Kot ljubiteljski igralec je nastopil v več kot petdesetih vlogah, prav tako je režiral. Kdo se ga ne spomni kot župnika v Cankarjevem Hlapcu Jerneju ter Kralju na Betajnovi, kot zlodeja v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, kot zdravnika v Mollierovem Namišljenem bolniku, kot Bonaventure v Župančičevi Veroniki Desiniški, kot Piccolominija v Celjskih grofih ...

Žiga Deršek je kot najstnik z znanim Celjanom, stricem Slavkom Deržkom, in s teto Carmen prepeval legendarne slovenske skladbe Orion, Zbudi se, dobri princ in Zemlja pleše ter se ob tem v glasbo preprosto zaljubil. Desetletje kasneje oboževalce navdušuje s svojimi avtorskimi skladbami. Letos decembra je s pesmijo Božič bo v naše domove ponesel praznični duh, medtem ko je v videospotu razkril še svoji dve drugi veliki ljubezni – svoje dekle Evo in kulinariko.

V predzadnjem delu naše rubrike, v kateri se ob letošnjem 75-letnem jubileju Novega tednika od junija posvečamo pregledu pisanja časopisa skozi zgodovino, se bomo posvetili božičnemu prazniku. Božič je v Sloveniji praznik in dela prost dan ponovno postal leta 1989, mehčanje takratnega še enopartijskega sistema do javnega obeleževanja božiča pa se je začelo že nekaj let prej.

S slikanico opominja na pravi pomen praznikov 22-letni Celjan Andraž Pušnik, ki je bil do zdaj znan predvsem kot radijski moderator in tehnik, snemalec, fotograf ter ljubiteljski gledališčnik, je sredi novembra izdal svojo prvo knjigo za otroke. V tajnosti jo je ustvarjal, pilil in popravljal zadnji dve leti. Knjiga je nastala po istoimenski avtorski gledališki predstavi, ki jo je Andraž Pušnik tudi režiral in v njej odigral glavno vlogo. To je še dodaten dokaz, da gre za izjemnega mladeniča, ki pravi, da ga zanima ogromno stvari, in tako je že v osnovni šoli vedel, da njegovo delo ne bo enolično. Nikoli se ne brani dodatnega dela, nasprotno, celo poišče ga.  

Pesnica in pisateljica Neža Maurer danes praznuje častitljiv jubilej. Zagotovo eno najlepših daril za njenih 90 let je okrevanje po okužbi s koronavirusom. Njena hči Eva Škofič Maurer je sporočila, da se je mati ravno včeraj vrnila v svojo sobo v Domu starejših občanov Preddvor. Pred tem je namreč zaradi okužbe s covidm-19 več dni preživela v domski rdeči coni. Znana slovenska pesnica se, kot nam je še zaupala njena hči, dobro počuti. Je nasmejana, dobrovoljna in bistra.

  Dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje so na povabilo šentjurske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) izdelali plakate o skladatelju, zdravniku in šentjurskem rojaku Josipu Ipavcu. S projektom Pop art Josip, katerega cilj je bil tega velikega moža približati mladim, omenjena izpostava JSKD vstopa v leto 2021, ki ga je Vlada RS razglasila za leto dr. Josipa Ipavca.  

Po središču Polzele sta se v petek sprehodila Božični palček in Zimska vila ter v sicer turobno popoldne prinesla vedrino in smeh. Med sprehodom od gradu Komenda do občine in nazaj sta na daleč pozdravljala otroke, ki so bili nad njunim kratkim obiskom več kot navdušeni. Ozirali so se za njima in jima mahali ter tako okusili vsaj delček prazničnega decembra, ki so ga poznali iz preteklih let.

V času epidemije je povsem zamrla koncertna dejavnost, v kinodvorane ni mogoče na ogled filmov in tudi do knjig ni več čisto enostavno priti. Tudi ljubitelji likovne umetnosti so ostali brez duhovne hrane, saj so razstavišča zaprta. Zato pa se lahko te dni sprehajajo vsaj po spletni umetniški ponudbi in morda tudi kupijo katero od slik ali fotografij (kipov je letos malo) priznanih slovenskih umetnikov. Šesti Mariborski umetnostni sejem ali Mus 2020 se je letos preselil na splet in med več kot 160 umetniki se predstavljajo tudi ustvarjalci z našega območja: Matej Čepin, Narcis Kantardžić, Tomaž Milač in Bori Zupančič (njegovo delo Zavetje je na zgornji fotografiji). Če je na spletu mogoče kupiti tako rekoč vse, zakaj ne bi kupovali tudi umetnin?

Njegovi stand up kolegi pravijo, da občinstvo po njegovih nastopih ne ve, ali bi ga posvojilo ali bi ga odpeljalo na psihiatrijo. Zgornjesavinjčan namreč ne pozna pomena besede tabu in ruši stereotip o zadržanosti Slovencev. Skoraj enako je znan po svojem narečju kot po črnem humorju, zase pravi, da medtem ko mestne srajce iščejo »bejbike« v »miničih«, on išče ženske v »firtohih«