V teh zapletenih časih, ko so gledališča zaprta, ko igralci delajo nekaj od doma, nekaj v gledališču, se ob usklajevanju urnika ni prav enostavno dogovoriti za hkraten pogovor z dvema igralcema gledališkega ansambla, še zlasti če živita kar oddaljeno od Celja. Ampak ob pomoči upravnice mag. Tine Kosi nam je to uspelo. Za božično-novoletni intervju z dvema vrhunskima igralcema in prepoznavnima obrazoma Gledališče Celje smo se pogovarjali na Ta veseli dan kulture, ki je bil glede na razmere prav žalosten dan kulture. A tej protislovni simboliki se v pogovoru nismo pustili preveč zmotiti in se z njo obremenjevati.

  Igralka in voditeljica Zvezdana Mlakar pri svojem spolu pogosto sproža zgražanje in hkrati zavist. Le kako bi bilo drugače, če v sebi nosi toliko strasti in iskrenega navdušenja nad življenjem. Strast je energija in strastni ljudje so magnet, ki nas navdihuje in z njimi rastemo ter se premikamo naprej. Ob tem priznava, da je zaradi svoje zaletavosti padla, močno, kar je zelo bolelo, a kar je ni zlomilo, jo je okrepilo. Ob vseh življenjskih zgodbah, izkušnjah je postala še močnejša.  

Ekipa edinega spletnega časopisa za mlade je tudi letos podelila nagrade otrokom, ki so bili v tem letu zgled in so vlivali moč ter upanje vrstnikom in tudi odraslim. Čeprav večkrat slišimo, da je današnja mladina brezbrižna, je kopica mladih nadebudnih otrok s široko odprtimi očmi in srci dokaz, da se odrasli lahko motijo.  

V Gledališču Celje so za najdaljši večer v letu pripravili virtualni ogled silvestrske predstave Nikolaja Vasiljeviča Gogolja Plašč, v režiji Juša A. Zidarja. Predstava bo nocoj ob 20. uri na YouTube kanala gledališča. Gledališče Celje je predstavo krstno uprizorilo 24. januarja letos, na malem odru. Pri tej predstavi gre za glasbeno dramatizacijo, ki išče navdih v formi glasbenega gledališča. Z realističnim uprizarjanjem tedanje ruske zbirokratizirane družbe nastavlja ogledalo tudi sedanjemu času.

Peter Simoniti, ki je nastopal skoraj pol stoletja kot celjski in okoliški dedek Mraz, je praznoval letos 90-letnico. Kot dedka Mraza so ga spoznali otroci v Celju, Savinjski dolini, na Kozjanskem in Koroškem, najbolj znan pa je kot dolgoletni gledališčnik. Kot ljubiteljski igralec je nastopil v več kot petdesetih vlogah, prav tako je režiral. Kdo se ga ne spomni kot župnika v Cankarjevem Hlapcu Jerneju ter Kralju na Betajnovi, kot zlodeja v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, kot zdravnika v Mollierovem Namišljenem bolniku, kot Bonaventure v Župančičevi Veroniki Desiniški, kot Piccolominija v Celjskih grofih ...

Žiga Deršek je kot najstnik z znanim Celjanom, stricem Slavkom Deržkom, in s teto Carmen prepeval legendarne slovenske skladbe Orion, Zbudi se, dobri princ in Zemlja pleše ter se ob tem v glasbo preprosto zaljubil. Desetletje kasneje oboževalce navdušuje s svojimi avtorskimi skladbami. Letos decembra je s pesmijo Božič bo v naše domove ponesel praznični duh, medtem ko je v videospotu razkril še svoji dve drugi veliki ljubezni – svoje dekle Evo in kulinariko.

V predzadnjem delu naše rubrike, v kateri se ob letošnjem 75-letnem jubileju Novega tednika od junija posvečamo pregledu pisanja časopisa skozi zgodovino, se bomo posvetili božičnemu prazniku. Božič je v Sloveniji praznik in dela prost dan ponovno postal leta 1989, mehčanje takratnega še enopartijskega sistema do javnega obeleževanja božiča pa se je začelo že nekaj let prej.

S slikanico opominja na pravi pomen praznikov 22-letni Celjan Andraž Pušnik, ki je bil do zdaj znan predvsem kot radijski moderator in tehnik, snemalec, fotograf ter ljubiteljski gledališčnik, je sredi novembra izdal svojo prvo knjigo za otroke. V tajnosti jo je ustvarjal, pilil in popravljal zadnji dve leti. Knjiga je nastala po istoimenski avtorski gledališki predstavi, ki jo je Andraž Pušnik tudi režiral in v njej odigral glavno vlogo. To je še dodaten dokaz, da gre za izjemnega mladeniča, ki pravi, da ga zanima ogromno stvari, in tako je že v osnovni šoli vedel, da njegovo delo ne bo enolično. Nikoli se ne brani dodatnega dela, nasprotno, celo poišče ga.  

Pesnica in pisateljica Neža Maurer danes praznuje častitljiv jubilej. Zagotovo eno najlepših daril za njenih 90 let je okrevanje po okužbi s koronavirusom. Njena hči Eva Škofič Maurer je sporočila, da se je mati ravno včeraj vrnila v svojo sobo v Domu starejših občanov Preddvor. Pred tem je namreč zaradi okužbe s covidm-19 več dni preživela v domski rdeči coni. Znana slovenska pesnica se, kot nam je še zaupala njena hči, dobro počuti. Je nasmejana, dobrovoljna in bistra.

  Dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje so na povabilo šentjurske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) izdelali plakate o skladatelju, zdravniku in šentjurskem rojaku Josipu Ipavcu. S projektom Pop art Josip, katerega cilj je bil tega velikega moža približati mladim, omenjena izpostava JSKD vstopa v leto 2021, ki ga je Vlada RS razglasila za leto dr. Josipa Ipavca.  

Po središču Polzele sta se v petek sprehodila Božični palček in Zimska vila ter v sicer turobno popoldne prinesla vedrino in smeh. Med sprehodom od gradu Komenda do občine in nazaj sta na daleč pozdravljala otroke, ki so bili nad njunim kratkim obiskom več kot navdušeni. Ozirali so se za njima in jima mahali ter tako okusili vsaj delček prazničnega decembra, ki so ga poznali iz preteklih let.

V času epidemije je povsem zamrla koncertna dejavnost, v kinodvorane ni mogoče na ogled filmov in tudi do knjig ni več čisto enostavno priti. Tudi ljubitelji likovne umetnosti so ostali brez duhovne hrane, saj so razstavišča zaprta. Zato pa se lahko te dni sprehajajo vsaj po spletni umetniški ponudbi in morda tudi kupijo katero od slik ali fotografij (kipov je letos malo) priznanih slovenskih umetnikov. Šesti Mariborski umetnostni sejem ali Mus 2020 se je letos preselil na splet in med več kot 160 umetniki se predstavljajo tudi ustvarjalci z našega območja: Matej Čepin, Narcis Kantardžić, Tomaž Milač in Bori Zupančič (njegovo delo Zavetje je na zgornji fotografiji). Če je na spletu mogoče kupiti tako rekoč vse, zakaj ne bi kupovali tudi umetnin?

Njegovi stand up kolegi pravijo, da občinstvo po njegovih nastopih ne ve, ali bi ga posvojilo ali bi ga odpeljalo na psihiatrijo. Zgornjesavinjčan namreč ne pozna pomena besede tabu in ruši stereotip o zadržanosti Slovencev. Skoraj enako je znan po svojem narečju kot po črnem humorju, zase pravi, da medtem ko mestne srajce iščejo »bejbike« v »miničih«, on išče ženske v »firtohih«

Od minulega četrtka je v Umetniški četrti v Celju na ogled projekt Luč, v okviru katerega so umetniki, ki delujejo v U4, pripravili vizualne predstavitve v izložbenih oknih in v okolici svojih ateljejev. Gre za tradicionalno predstavitev v Umetniški četrti v prazničnem decembru, letos pa je posvečena tudi koronačasu.

Minca Zupanc s svojo znamko Type right err dolgočasne majice spreminja v genialna sporočila »Vsega kriva je kravata,« je začetek ene od slovenskih popevk, pri čemer je lahko tudi uvodni stavek o začetku dela Mince Zupanc o svojevrstnih napisih na majicah. Ker se ji je zdela črna kravata preveč dolgočasna, jo je popestrila z napisom. In ji je uspelo. V njeni zbirki se je v tem času nabralo precej pomenljivih napisov in izdelkov. »Besede imajo svojo moč,« poudarja oblikovalka.

V Gledališču Celje so minuli konec tedna praznovali častitljiv jubilej, 70-letnico profesionalnega delovanja. Gledališče je bilo ustanovljeno 6. decembra 1950, ko je Mestni ljudski odbor (MLO) Celje izdal odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. marca 1951, in sicer uprizoritev Mire Puc - Mihelič Operacija v režiji Toneta Zorka.

  Pokrajinski muzej Celje (PMC) z novimi interaktivnimi vsebinami – igrami, kvizom, glasbeno steno – dopolnjuje razstavo Ipavci, skladatelji in zdravniki v Šentjurju. Z Občino Šentjur, s tamkajšnjo knjižnico in partnerji iz medijskega sveta bo klasični razstavi v Ipavčevi hiši skušal svež veter v jadra vdihniti do začetka februarja prihodnje leto. Takrat bo minilo sto let od smrti dr. Josipa Ipavca.  

Decembra lani je po mestu zavel glas Celjank, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k ohranitvi duše mesta. Spregovorile so na pobudo in povabilo Andreje Cepuš. Takrat so obljubile, da bodo svojemu mestu podarile nekaj, kar bo darilo vsem občanom. Odločile so se, da bodo zasadile tri divje češnje. Čeprav naj bi te svoj prostor na nabrežju Savinje dobile že aprila ob občinskem prazniku, takrat to zaradi epidemioloških razmer ni bilo mogoče. Stanje na zdravstvenem področju ni danes nič bolj rožnato, a ravno zato je zdaj pravi čas za sajenje, ne le divjih češenj, tudi navdiha in upanja.  

December je poseben mesec v letu, ko v našem vsakdanu zavlada drugačen utrip, bolj sproščen, ko se posvetimo zimskim športom in rekreaciji, če je le narava naklonjena. To je mesec, poln želja in pričakovanj, ki se stopnjujejo z bližanjem konca leta. Tako je bilo vedno, tudi v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, čemur smo namenili tokratni zapis v naši že nekaj mesecev stalni rubriki ob letošnjem jubileju Novega tednika.

  Vokalna skupina 7 de'ci, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva A vista, ter zakonca Tom in Edith Costo so letošnji prejemniki nagrad, ki jih na Ta veseli dan kulture, obletnico rojstva Franceta Prešerna, podeljuje Zveza kulturnih društev (ZKD) Šentjur. Prejemniki priznanj so se na posebej inovativen način soočili z okrnjenimi možnostmi delovanja v kulturi. Zaradi njih je kultura našla svojo pot do ljudi na neustaljene načine, je ZKD Šentjur zapisala v obrazložitvi priznanj.