Mesec kulture bodo v Velenju danes na socialnih omrežjih obeležili z glasbeno predstavo, v kateri se bodo na šaljiv način dotaknili tegob, ki jih je v naša življenja prinesla zdravstvena kriza. Gre za a novo, posodobljeno verzijo ubranega jamranja, v kateri bo glavno besedo dobil mali človek. V klasičnem evrovizijskem formatu bodo tako spregovorili lokalni glasbeni ustvarjalci, ki nam bodo skozi pesmi zaupali vse svoje skrite želje in hrepenenja v teh nenavadnih časih.  

V minulem letu so tudi v Hiši kulture Celje (HKC) zaradi aktualnih razmer del svojega abonmajskega programa morali preseliti na splet. Odziv je bil odličen. Kljub temu v tej produkcijski hiši ob nedavnem kulturnem prazniku niso pripravili posebnih spletih projektov, ampak se pripravljajo na projekte za čas, bodo razmere to spet dovoljevale obisk gledalcev na prizorišču. 

Zaradi aktualnih razmer, povezanih z epidemijo koronavirusa, v občinah ne morejo pripraviti običajnih proslav, ki bi si jih obiskovalci lahko lahko ogledali v živo, zato so pripravili spletne kulturne prireditve. Kulturni praznik bo z vsaj nekaj tradicionalnega pridiha mogoče doživeti z obiskom muzejev, galerij in odprtih kulturnozgodovinskih znamenitosti.

Na predvečer kulturnega praznika, v nedeljo ob 22.30 uri, bo na prvem programu Televizije Slovenije dokumentarna oddaja z naslovom Profesor vejica – portret jezikoslovca dr. Toma Korošca. Film predstavlja znamenitega Laščana, uglednega in priljubljenega profesorja, ki je zaznamoval številne generacije študentov Fakultete za družbene vede, kjer je dolga leta predaval.  

Na dopoldanski za javnost zaprti prireditvi v Narodnem domu, pred slovenskim kulturnim praznikom, sta letos priznanje Celjske zvezde za najvidnejše dosežke na področju kulture prejeli vizualna umetnica Maja Hodošček ter dramska igralka Gledališča Celje Manca Ogorevc.  

  Na pobudo Občine Šentjur letos tudi na nacionalni ravni obeležujemo leto Josipa Ipavca, domoljuba, zdravnika in skladatelja. Raziskovalec ddr. Igor Grdina, ki je življenje in delo Josipa Ipavca med drugim raziskoval za novo knjigo, je pojasnil, da so bila dela tega skladatelj, ki je ustvarjal v Šentjurju, daleč od tedanjega središčnega dogajanja, izvedena na številnih tujih odrih. »Josip Ipavec je vsekakor imel svoj glas. To, da je doma slabše prepoznaven, ni odraz kakovosti njegovih del, ampak samozagledanosti tistih, ki so odločali o uprizoritvah. Sedaj je k sreči drugače.« V letošnjem letu številne prireditve v čast temu umetniku ne bodo izvedene le na lokalni in državni ravni, ampak tudi v mednarodnem prost  

Kot osnovnošolec je Celjan Žan Žvižej (1995) s prijatelji kdaj posnel kakšen kratki film, občasno se je sam posnel med igranjem violine in kitare, ki se ju je pridno učil v glasbeni šoli, ali pa je s kamero zabeležil družinski dopust. Vse posnetke je skrbno zmontiral in ugotavljal, da ga to delo vedno bolj zanima. Ugotovil je, da je v okviru filmskega oddelka na AGRFT v Ljubljani mogoče študirati tudi filmsko in televizijsko montažo. Ni dolgo razmišljal, po končani Gimnaziji Celje – Center, kjer se je prav tako loteval različnih filmskih projektov, je opravil zahtevne sprejemne izpite na akademiji in nedavno magistriral kot odličen študent. V času študija je nabral številne izkušnje in spoznal ljudi, ki ga radi povabijo k sodelovanju pri različnih projektih. Danes sodi med najvidnejše člane mlade slovenske generacije filmskih ustvarjalcev. Letos je med prejemniki celjskega kristalnega grba.

Tradicionalni celjski festival kratkega neodvisnega filma, Filmfest treh zvezd (predviden je bil decembra lani) je bil zaradi aktualnih epidemioloških razmer tokrat izveden na spletu in ne v živo v Mestnem kinu Metropol, kot to je to bili običaj v minulih letih. Premierna projekcija filmov in razglasitev zmagovalcev je bila dopoldan, popoldan (16:50) si jo bo mogoče v ponovitvi ogledati tudi na Televiziji Celje.

  Pošta Slovenije je z namenom obeležitve 200. obletnice rojstva in 150. obletnice smrti kartografa Blaža Kocena, ki se je rodil na Hotunju pri Ponikvi, izdala posebno znamko. Na pisemske ovojnice jo bo možno nalepiti od petka, 29. januarja.  

  »O, Janez, kam pa bežiš, a v drugo občino želiš, kaj pa tam imaš, službo ali kakšno drugo laž?« Tako se glasi verz v eni od pesmi Simone Gobec. Ta si je v času epidemije ob prvem valu koronavirusa zadala izziv, da bo vsak dan spisala nekaj poezije. V rime je ujela popotovanja med kuhinjo in dnevno sobo, različne oblike kratkočasenja, ki so se nas prijele lani spomladi, in sicer od peke kruha, čiščenja stanovanja do nenadne vrtnarske strasti. Ker meni, da je treba v težkih časih ostati pozitiven, je vse skupaj začinila z zvrhano mero humorja.  

Pandemija piše svojstvene osebne zgodbe. Na svojo bo morda nekoč kot na anekdoto pogledala Rina Pleteršek, mlada Laščanka (1996), ki jo je pred približno dvema letoma življenjska pot zanesla v Sibirijo, v daljni Jekaterinburg, kjer na državnem gledališkem inštitutu študira dramsko igro. Kot mnogi drugi slovenski državljani se je tudi Rina ob začetku pandemije lani vrnila domov, zdaj pa si prizadeva, da bi spet uspešno obvladala zapleteno rusko birokratsko kolesje ter logistične ovire, ki jih je po svetu povzročil koronavirus, in da bi se čim prej vrnila v Sibirijo in nadaljevala študij.

Bi zaigrali s kartami, ki imajo namesto običajnih likov risbe 26 žensk z nenavadnimi meni: Črna kraljica, Dvakrat obsojena, Požiralka bankovcev, Trdna kot skala, Knjiga spomina, Plesna korenina, Zlate roke, Skrivnost v klobuku …? Zakaj pa ne! Z njimi je mogoče igrati vse igre, za katere je treba imeti francoski komplet 52 igralnih kart z jokerjema, le da je s temi mogoče odkrivati še vrsto zanimivosti, povezanih z ženskami, ki so nekoč zaznamovale Celje, in s tistimi, ki še vedno puščajo sledi v mestu s svojim delovanjem.

Na Krekovem trgu v Celju je od danes na ogled razstava Jože Jože Plečnik in Praga, ki predstavlja pomembno poglavje ustvarjanja in življenja slovitega slovenskega arhitekta. Jože Plečnik (1872-1957) se je namreč s svojimi izjemnimi deli neizbrisno zapisal tudi v zgodovine Prage in češke arhitekture. Razstavo si je ob obisku v Celju ogledal tudi veleposlanik Češke republike v Sloveniji, Juraj Chmiel.

Mestna občina Celje (MOC) je celjskim samozaposlenim ustvarjalcem z različnih področji umetniškega ustvarjanja podelila 21 delovnih štipendij v vrednosti tri tisoč evrov.

Program v Velenju bodo v letu 2021 krojili domači kulturni ustvarjalci Leto 2020 je bilo za vse, ki delajo na področju kulture, umetnosti in zabavne industrije, izjemno težko. Kultura je zagotovo ena največjih ujetnic in žrtev koronačasa. Ustvarjalci so morali čez noč najti nove načine delovanja, ustvarjanja in predvsem predstavljanja. Da so bili izzivi še bolj zapleteni, so se pravila tedensko spreminjala in zgolj neomajni želji ter kreativnosti se lahko zahvalimo, da kultura ni povsem pokleknila. Z vsemi izzivi so se uspešno spopadli v Velenju. Čeprav so bile tradicionalne prireditve, za katere že leta skrbi Festival Velenje, drugačne in spremenjene, so med ljudi ponesle veselje in prepotrebno pozitivno energijo. Kot obljublja direktorica tega javnega zavoda, ki bogati predvsem kulturno življenje premogovniškega mesta, so program za letos načrtovali zelo optimistično. Imajo pripravljen tudi plan B.  

Duhovnik Urban Lesjak o veri, skušnjavah, bližini in osamljenosti Mlad duhovnik Urban Lesjak rad podira splošne predstave o duhovniškem poklicu in o tem, kakšen naj bi bil duhovnik in kaj vse sme početi. Že od otroštva je povezan z versko vzgojo, a četudi je bil dejaven skavt in animator, ni pomislil, da bo njegov poklic duhovnik. Leto je študiral ekonomijo, a je kmalu začutil, da to ne bo njegova pot. Klic duhovništva je bil tako močan, da je študij prekinil in stopil v bogoslovje. Služboval je v Celju, Krškem, Šoštanju, zdaj je drugo leto župnik v Vitanju.  

Decembrsko Pravljično Celje 2020 je bilo zaradi znanih okoliščin precej drugačno od minulih let. Na Zavodu Celeia Celje (ZCC), ki je nosilec projekta, zaradi slabe epidemiološke slike in vladnih ukrepov tako z drugimi soorganizatorji in partnerji niso mogli pripraviti dogodkov na prostem, božično-novoletnega sejma ali Pravljične dežele za otroke. Praznični čas so zato prebivalcem in obiskovalcem knežjega mesta poskušali približati s serijo videoposnetkov, ki so jih objavljali na družbenih omrežjih, spletnih straneh ter televiziji. Kot ugotavljajo na ZCC, je bil na odziv na virtualno ponudbo Pravljičnega Celja zelo dober.

V teh zapletenih časih, ko so gledališča zaprta, ko igralci delajo nekaj od doma, nekaj v gledališču, se ob usklajevanju urnika ni prav enostavno dogovoriti za hkraten pogovor z dvema igralcema gledališkega ansambla, še zlasti če živita kar oddaljeno od Celja. Ampak ob pomoči upravnice mag. Tine Kosi nam je to uspelo. Za božično-novoletni intervju z dvema vrhunskima igralcema in prepoznavnima obrazoma Gledališče Celje smo se pogovarjali na Ta veseli dan kulture, ki je bil glede na razmere prav žalosten dan kulture. A tej protislovni simboliki se v pogovoru nismo pustili preveč zmotiti in se z njo obremenjevati.

  Igralka in voditeljica Zvezdana Mlakar pri svojem spolu pogosto sproža zgražanje in hkrati zavist. Le kako bi bilo drugače, če v sebi nosi toliko strasti in iskrenega navdušenja nad življenjem. Strast je energija in strastni ljudje so magnet, ki nas navdihuje in z njimi rastemo ter se premikamo naprej. Ob tem priznava, da je zaradi svoje zaletavosti padla, močno, kar je zelo bolelo, a kar je ni zlomilo, jo je okrepilo. Ob vseh življenjskih zgodbah, izkušnjah je postala še močnejša.  

Ekipa edinega spletnega časopisa za mlade je tudi letos podelila nagrade otrokom, ki so bili v tem letu zgled in so vlivali moč ter upanje vrstnikom in tudi odraslim. Čeprav večkrat slišimo, da je današnja mladina brezbrižna, je kopica mladih nadebudnih otrok s široko odprtimi očmi in srci dokaz, da se odrasli lahko motijo.