Znamenita celjska pisateljica in popotnica Alma M. Karlin navdihuje številne kulturne ustvarjalce, pisce, prevajalce, založnike, kustose, tudi slikarje. Trilogijo prispevkov, ki smo jih v zadnjem času v Novem tedniku namenili Almi M. Karlin, končuje predstavitev razstave slik o njeni poti okrog sveta, ki so jo pripravili v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) v Ljubljani. Avtorica razstave je Huiqin Wang, kitajska slikarka, ki v Sloveniji živi že 40 let.
Da znajo mladi navduševati s svojo ustvarjalnostjo in z odličnimi izdelki, smo že večkrat z zadovoljstvom zapisali. Tokrat je širšo pozornost in številne pohvale v slovenskem prostoru vzbudil videospot Tista zakartana ura. Konec oktobra je doživel premiero v nedeljskem popoldnevu RTV Slovenija ob podelitvi letošnje Ježkove nagrade. Spot je predstavil nagrajenec, glasbenik, pesnik, skladatelj in kantavtor Vlado Kreslin. Pesem, ki temelji na resničnih dogodkih, povezanih s Kreslinovo družino, je izšla že lani, odslej jo dopolnjuje še videospot, ki je nekaj posebnega, saj je nastal kot maturitetna naloga dveh dijakov Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje.
Če nekatera dekleta brezupno sanjajo o tem, da bi se lahko sprehodila po modnih brveh ali se kot model pojavljala na modnih revijah in v reklamnih oglasih, se drugim po spletu naključij zgodi vse to, ne da bi se za to posebej trudila. Visokoraslo modrooko in svetlolaso Saro Očko je sredi Ljubljane lani februarja opazil direktor agencije IM studio model agency Croatia, jo vprašal, ali je kdaj razmišljala o delu modela, ter ji ponudil sodelovanje. »Bila sem šokirana, saj o tem prej nisem razmišljala. A ker rada poskusim kaj novega, sem pristala,« pravi Sara, ki se letos preizkuša tudi v izboru za mis Slovenije.
Iz Gledališča Celje so sporočili pretresljivo novico, da je včeraj v popoldanskih urah umrl član njihovega ansambla, sodelavec in prijatelj, dramski igralec Igor Žužek. Občinstvo njegove zadnje vloge, v predstavi Tista o bolhah, premiero katere je preprečila karantena, žal ne bo moglo videti.
Teden domačega filma (TDF) je bil v preteklosti zagotovo največji in najodmevnejši projekt Novega tednika in Radia Celje oziroma medijske hiše NT&RC. Ta imenitna večdnevna kulturna prireditev, ki je prikazovala najnovejšo in najboljšo filmsko produkcijo v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, je bila pravi praznik sedme umetnosti. V času svojega obstoja (1973–1989) je v svojih najboljših letih TDF v celjske kinematografe (takrat so bili kar trije) zvabil tudi do 40 tisoč obiskovalcev. V Celje je privabil tudi filmsko stroko in srenjo nekdanje skupne države ter vzbudil veliko zanimanje medijev.
redi oktobra je pri založbi Primus izšel mladinski roman Presneti deveti, prvenec Darje Arh Centrih, učiteljice v OŠ Ljubečna, ki je doslej objavljala le krajše zgodbe in dramska besedila. Roman je sijajen preplet precej običajnih situacij v življenju devetošolcev, kot sta recimo vprašanji, s kom bo kdo plesal na valeti in kdo je komu všeč, kot tudi globljih in težavnejših trenutkov, kot so ločitev staršev in pasti na spletu. Roman nas na zanimiv način pouči, da ni vse zlato, kar se sveti, in da sta zaupanje ter resnica še vedno temelj vsakega pravega odnosa.Virov, iz katerih je črpala snov za roman, ji kot učiteljici, mami dveh najstnikov in ženi seveda ne manjka. »Osrednji liki, učenci, starši in učitelji, so zasnovani iz časa, ko sem sama hodila v šolo, nekaj jih je iz pripovedovanj mojih otrok o tem, kaj se dogaja v njunih šolah, nekaj seveda tudi iz različnih prigod v šoli, kjer poučujem,« razkriva avtorica, ki se dobro zaveda razlik, prisotnih v življenju štirinajstletnika v času, ko je bila sama v teh letih, in danes.»Če primerjam štirinajstletnike v obdobju, ko sem bila sama v zadnjem, takrat še osmem razredu osnovne šole, in današnje devetošolce, sta ključni razliki računalnik in mobilni telefon. Naša generacija takrat ni bila vajena biti ves čas v stiku. Resda smo se tu in tam slišali po navadnem telefonu, tistem z vrvico, vendar popoldne nikoli nisem bila toliko v stiku s sošolci, kot sta moja hči in sin. Odraščala sem na Grobelnem in sem bila v takratni generaciji osmošolcev edina iz kraja, ki sem takrat obiskovala osnovno šolo v Šmarju pri Jelšah. Prav tako do prvega letnika srednje šole sploh nismo imeli računalnika, kaj šele interneta, zato se nam o spletnih pasteh ni niti sanjalo,« našteva in opozarja še na »pametni« telefon, ki ga prav tako ni imela, kar pomeni, da je bilo fotografiranja in izsiljevanja s fotografijami veliko manj, kot se to dogaja danes. A priznava, da vendarle obstaja veliko stvari, ki so si zelo podobne. »Pomagali smo si, če komu ni šlo, bili smo zaljubljeni, imeli smo težave z učitelji, nekateri učenci so se raje učili kot drugi. Vse to je bilo takrat in je še danes.«
Foto: SHERPA
Poslanstvo Novega tednika je, da pri vsebinah namenja poudarek regionalnim in lokalnim temam. Kljub tej ključni usmeritvi je bil časopis večji del svojega izhajanja odprt tudi za teme in prispevke, ki so presegali ne le regionalne, marveč tudi državne meje. Tako so tudi potopisi stalnica in temu novinarskemu žanru je ob našem jubileju namenjen zgodovinski pregled pisanja Novega tednika. V prispevku objavljamo dele potopisov iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja.
Potem ko so se pred dnevi zaprla vrata muzejev in galerij, po ostrejših vladnih ukrepih zaradi slabše epidemiološke slike v državi, so razstave na prostem pravzaprav edina še dostopna fizična oblika kulturne ponudbe (poleg knjižnic). Ta čas so v središču Celju na ogled kar tri panojske razstave na prostem. Zaradi omenjene situacije so se pripravljavci razstav odločili, da jih za nekaj časa še podaljšajo.
Prihajajoči dan spomina na mrtve in praviloma turoben jesenski čas (ki je letos na srečo zlatorumeno pisan in topel) sta zagotovo primerna za ustvarjalne projekte, ki premišljujejo o življenju in smrti. Lotili so se ga tudi v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer so pripravili razstavo in izdali katalog z naslovom Memento mori – smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu. Avtor knjige in razstave je dr. Aleksander Žižek.
Potem ko so zaradi ostrejših vladnih ukrepov gledališča znova morala zapreti vrata svojih dvoran za obiskovalce, so v Gledališču Celje, kot ob prvem valu epidemije, oživeli predvajanje virtualnih predstav. Tako si je kot prvo v nizu prek aplikacije YouTube na spletni in Facebook strani gledališča mogoče ogledati tragedijo Williama Shakespearea, Romeo in Julija, v režiji Matjaža Zupančiča.
Občina Rogatec se je lotila obnove kulturnega doma, kjer imajo številna društva med letom vaje in kjer pripravljajo nastope. Za naložbo je pridobila približno 29 tisoč evrov državnega sofinanciranja. Preostali denar za obnovo, malo več kot 15 tisoč evrov, bo zagotovila iz lastnega proračuna.
Letošnja prejemnica Aškerčevega priznanja, ki ga kot stanovsko nagrado podeljuje Arhivsko društvo Slovenije za dosežke na področju arhivske stroke, je tudi mag. Hedvika Zdovc. Od leta 1985 je zaposlena v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer je skrbnica fondov uprave za obdobje od sredine 19. stoletja. Aškerčevo priznanje je prejela z Vesno Gotovino iz Arhiva Republike Slovenije, in sicer za pripravo zbirnega kataloga rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi.
Med tistimi redkimi kulturnimi ustanovami ki po najnovejšem, ostrejšem vladnem odloku še ostajajo vsaj deloma odprte za obiskovalce, so knjižnice, a so morale tudi te prilagoditi svoje poslovanje. Tako tudi Osrednja knjižnica Celje (OKC), kjer je od danes v veljavi spremenjen način izposoje knjižničnega gradiva.
Čeprav je ob novih vladnih odlokih, ki se spreminjajo iz dneva v dan, sprva kazalo, da bo del kulturnih ustanov, muzeji in galerije, še naprej odprt obiskovalce, so zdaj zanje tudi te zaprla svoja vrata.
Da raje ustvarja kot poustvarja, je spoznal kot dijak. Danes, ko končuje magistrski študij kompozicije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, se lahko pohvali z zavidljivim opusom. Mladenič, ki prihaja iz Planine pri Sevnici, kjer deluje eden najuspešnejših zborov v šentjurski občini, najraje ustvarja prav za pevske sestave. Kot pravi, je čar v čustvih, ki jih lahko izrazijo pevci. Njegova dela izvajajo tudi glasbeni solisti, komorni sestavi in orkestri. Ko sede v dvorano in čaka na izvedbo svojega dela, včasih občuti živčno vojno. Ko odzvoni zadnji ton, ga ponavadi preplavi občutek zadovoljstva. Ta mu daje motivacijo. Trenutno trdo dela, da bi se prebil na dveletno izpopolnjevanje, imenovano Konzertexamen, pod okriljem katere od nemških glasbenih akademij.
Novi strogi vladni ukrepi so nekje bolj, nekje manj posegli v delovanje osrednjih kulturnih ustanov v Celju. Ukrepe zagotovo najbolj občutijo v Gledališču Celje, kjer so do nadaljnjega morali odpovedati vse svoje predstave, tako na domačem odru kot na gostovanjih ter v Mestnem kinu Metropol, ki je začasno zaprl svoja vrata. Manj bo okrnjena dejavnost v muzejih, kjer bodo razstave še vedno na ogled ter v Osrednji knjižnici Celje, kjer si uporabniki še vedno lahko izposojajo in vračajo gradivo.
»Za ljubezen sem te ustvaril, za ljubezen te ohranjam.« Tako pravi v marmorno ploščo vklesan napis nad vhodnim portalom dvorca Jelšingrad, ki je edini v orientalskem slogu prezidan dvorec na Slovenskem. V stavbi, ki po desetletjih samevanja kliče po celoviti obnovi, nezadržno propadajo stropi, ki govorijo o nekdanji zasnovi notranjosti. Zob časa najeda nekatere še ohranjene freske in štukature. Pod beležem se kje morda še skrivajo izvirne poslikave, ponekod je ohranjen prvotni parket. Dragocenosti, ki se jih ne bi branili niti v pariškem Louvru, so že davno izropane. A prav edinstveno lastnost dvorca v našem prostoru, njegov orientalski slog, bi se še dalo ohraniti pred propadom.
Če se naučiš, da lahko najdeš zavetje v dobrih zgodbah, potem je to zagotovo eden od adutov, ki jih lahko na poti skozi življenje vedno potegneš iz žepa. Tako pravi pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan, letošnja ambasadorka Pikinega festivala, ki je zaznamoval zadnji septembrski konec tedna v Velenju. Ena najbolj prepoznavnih slovenskih avtoric za otroke zna na raznovrstne načine potrkati na njihove možgane, dušo in srce. »Sem iskalka, ki sproti išče in premišljuje, kaj se dogaja v meni, kaj ljudem v bližini in kaj v širši družbi,« pravi. Kot mladinska pisateljica nagovarja otroke, a tudi tiste, ki jim berejo – starše, stare starše, vzgojitelje, učitelje, knjižničarje in druge. Zato takrat ko ustvarja, razmišlja, da bi ob prebiranju njenih del vsi nekaj dobili.
V Pokrajinskem muzeju Celje so danes predstavili knjigo Neskončno potovanje Alme M. Karlin: življenje, delo, zapuščina. prvo znanstveno monografijo pri nas o tej sloviti celjski svetovni popotnici, pisateljici in raziskovalki. Avtorica knjige je Barbara Trnovec, izjemna poznavalka Alminega del in življenja, avtorica razprodane in ponatisnjene knjige Kolumbova hči ter odmevne pregledne razstave o Almi leta 2017 v Cankarjem domu v Ljubljani.
Družina Žohar-Plaznik ustvarjalna duša Društva Dobra ideja
Društvo Dobra ideja je samostojno prostovoljno združenje, ki domuje na Polzeli in s svojim delovanjem prispeva k bogatenju odnosov ter blaginji v ožjem in širšem okolju. Pred sedmimi leti sta društvo ustanovili prijateljici Pika Pilko in Sabina Plaznik, in sicer z namenom, da bi prebudili in spodbudili ustvarjalno druženje vseh generacij. Z delovanjem društvo uresničuje zanimanje svojih članov na kulturnem, izobraževalnem, turističnem, ekološkem, kmetijskem in socialnem področju.
