V Galeriji sodobne umetnosti v Celju, ki deluje v okviru Zavoda Celeia Celje, so z današnjim odprtjem razstave likovnih Mitje Ficka, Lupi se nežno, tudi predali namenu prenovljene prostore galerije. Prenovo je zasnoval znani celjski arhitekt Nande Korpnik.
Kot deklica je občudovala mamino garderobo, si oblačila njene obleke, nosila njene visoke pete. Kasneje je z navdušenjem spremljala resničnostno oddajo, v kateri so izbirali ameriški top model. Čeprav jo je svet manekenstva mikal, za vstop vanj nekako ni zbrala poguma. To se je spremenilo, ko je opazila, da se je izbor za Miss Slovenije iz klasičnega lepotnega tekmovanja prelevil v projekt, kjer v ospredju nista le moda in videz deklet, ampak tudi to, kako se znajdejo na področjih podjetništva, marketinga, turizma in javnega nastopanja.
Občina Kozje, ki je pred dnevi praznovala občinski praznik, ima v svojem grbu zmaja. A prava kozjanska zver, ki je kraj rešila zmajeve strahovlade, je v resnici koza. Tako pravi legenda o nastanku imena Kozje. Zgodbo je ob tisočletnici prve omembe kraja na šaljiv način uprizorila Dramska skupina Kozji rog. Zanesenjaki, ki jim nastopanje ni tuje, so v občini obudili dramsko dejavnost in v petih letih delovanja ustvarili raznolike projekte. Odkar so epidemiološke razmere ohromile kulturno dogajanje v državi, skušajo člani skupine gledalcem zanimive vsebine približati s pomočjo spleta. In nestrpno čakajo na čas, ko bodo spet lahko nemoteno ustvarjali iz oči v oči.
Kadar gre za predstavitev ustvarjalnosti mladih, je težko reči, da je ta nenavadna, primerna času epidemije. Ustvarjalnost je le ena, tista, ki se izvije iz človeka, njegovih mentalnih in čustvenih stanj, tista, ki išče povezave z družbenimi parametri, bolj ali manj intimno skupnostjo, z dogajanjem tako v lastni okolici kot širše v svetu. Dijaki umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Celje – Center (GCC) tako v Likovnem salonu Celje in v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Celje (Zavod Celeia Celje) do 22. aprila predstavljajo del tistega brezmejnega ustvarjanja, ki bolj kot likovno formo postavlja v ospredje vsebino in nujnost izražanja. Istočasno je v Osrednji knjižnici Celje na ogled plakatna razstava Moj junak/My hero, ki je plod medgeneracijskega sodelovanja med Univerzo za tretje življenjsko obdobje Celje (U3ŽO) in GCC.
Režiserja Jaša Kocelija je savinjsko občinstvo spoznalo leta 2018, ko je pod okriljem Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec režiral opereto Hmeljska princesa. Tokrat se je v primerjavi z lahkotno komično glasbeno-gledališko predstavo s svojo umetniško ekipo lotil drugačnega gledališkega projekta. V začetku aprila je bila spletna premiera uprizoritve drame Preblizu – Ona in On v kokonu ljubezni in nasilja, v kateri sta glavni vlogi odigrala znana slovenska igralca Lea Mihevc in Domen Valič.
Danes, dan po koncu lockdowna, so svoja vrata za obiskovalce znova odprle kulturne ustanove. Tako tudi vse osrednje kulturne ustanove v Celju, razen Gledališča Celje in Mestnega kina Metropol, ki bosta morala počakati na nadaljnje sproščanje ukrepov.
Ob letošnjem vstopu v pomlad je v stavbi PTC Tržnica v Zrečah vrata odprla prva slikarska galerija, ki se imenuje Atelje MS. Njena ustanoviteljica in vodja je Valerija Motaln. Galerijo je zasnovala ob deseti obletnici smrti akademskega slikarja Marjana Skumavca. V njegov spomin bodo stalno razstavljena njegova dela.
V času velike noči velikokrat posežemo po košari, kamor položimo velikonočne jedi ali morda kakšno darilce za najmlajše. Pletarstvu je vse življenj predana Zdenka Pulko, ki že več kot deset let svoje rokodelsko znanje ljudem razdaja na delavnicah v Muzeju na prostem v Rogatcu in v tamkajšnjem rokodelskem centru.»Moji prsti so že malo okorni in delo je res težko, a dokler bom zmogla, bom pletla,« pravi. Prepletanje vrbovih šib, iz katerih spleta različne košare ali oplete steklenice, je zanjo hrana za dušo. A delo je zahtevno, zaradi česar gospa na pragu sedemdesetih let še ni našla svojega obrtniškega naslednika.
Ob vstopu v velikonočne praznike ponovno prihaja najtrše določilo, da so svete maše in obredi velikega tedna z udeležbo ljudstva do nadaljnjega odpovedani. Blagoslov velikonočnih jedil v cerkvah in kapelah ni dovoljen. Kot bi zaslišali strogi glas učitelja: »Ponovi vajo iz lanskega leta!«
Ponovno zaprtje kulturnih ustanov, ki je z zaustavitvijo javnega življenja do 11. aprila začelo veljati danes, je onemogočilo, da bi si lahko v teh prazničnih in predprazničnih dneh v razstavišču Knežji dvora ogledali zanimivo razstavo od Groba do groba. Pred kratkim so jo postavili v Pokrajinskem muzeju Celje, avtorja razstave pa sta kustosa muzeja, dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek, tudi avtorja odmevne knjige Municipium Claudium Celeia. Na prizorišču bo tako razstavo mogoče obiskati kasneje (po lockdownu), si jo je pa mogoče v privlačni in dodelani izvedbi ogledati na spletni strani pokrajinskega muzeja.
V Mlekarni Celeia so izbrali novo Mlečno kraljico Zelene doline Slovenije. Laskavi naziv za leto 2021 je osvojila 21-letna Ajda Podlesnik, ki prihaja z družinske kmetije v vasici Svibno pri Radečah. Kot je poudarila ob prevzemu krone, živimo v časih, kjer se bolj, kot kdaj koli prej zavedamo pomena lokalno pridelane hrane in prav tukaj vidi eno od ključnih sporočil svojega poslanstva.
Zadnje leto je od kulturnih ustvarjalcev zahtevalo nenehno prilagajanje razmeram. Čeprav s tresočimi koraki, so se na bolj digitalno pot pogumno podali tudi v Mestni galeriji Šoštanj, ki deluje pod okriljem šoštanjskega zavoda za kulturo. Mag. Milojka Bačovnik Komprej, ki zadnja leta bdi nad programom galerije, je s sodelavci zasnovala zanimiv in pester program. Tudi letos bodo skušali slediti lastni viziji in vsak mesec postaviti novo razstavo, pri čemer bodo v ospredju predvsem domači ustvarjalci.
Danes obeležujemo svetovni dan gledališča, ki v teh koronačih preživlja hudo obdobje. Gledališča marsikje po svetu in tudi v Sloveniji so zaradi epidemije že več mesecev zaprta za obiskovalce. V Gledališču Celje bodo od danes od 20. ure do jutri do 24.00 v počastitev praznika gledališča na svojem YouTube kanalu omogočili ogled predstave Rose Bernd.
Slovenska gledališča so za obiskovalce zaprta že od konca oktobra. Ustvarjalci postajajo obupani, ker ne morejo uresničevati svojega poslanstva, ljubitelji gledališke igre so žalostni, ker ne morejo spremljati predstav v živo in zadostiti svojim potrebam po zaželeni kulturni dobrini. Pred dnevi se je kolegij direktorjev gledališč sestal s predstavniki ministrstva za kulturo in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da bi pregledali možnosti in poiskali rešitve za ponovno odprtje gledališč za obiskovalce. O rezultatih pogovorov smo se pogovarjali z mag. Tino Kosi, upravnico Gledališče Celje.
Festival Velenje je na dan, ki je posvečen mamam, pripravil razstavo likovnega ustvarjanja otrok.
Kdaj ste z dopusta ali izleta nazadnje poslali kakšno razglednico? Nekoč zelo priljubljeno obliko pozdravov so v zadnjih letih zamenjala elektronska sporočila, ki še zdaleč niso tako pristna, predvsem pa ne obstojna. O tem, kako bogato razvito je bilo nekoč pošiljanje razglednic, danes pričajo številne zbirke, ki jih hranijo različni zbiratelji. Med njimi je Veni Ferant iz Žalca. Kot pravi, mu zgolj papir brez zgodbe, ki se skriva v ozadju, ne pomeni veliko. Zato skuša vsako razglednico umestiti v koncept. In tudi tokrat je tako. Z učenci filatelističnega krožka v I. OŠ Žalec, katerega mentor je, se je lotil zbiranja razglednic, katerih rdeča nit je Savinja.
Že trinajsto leto zapored bodo na Gimnaziji Celje – Center (GCC) pripravili prireditev v čast svetovnega praznika poezije in prvega pomladnega dne. Današnja tradicionalna prireditev bo tokrat na spletu, začela se bo ob 19. uri, spremljati pa jo bo mogoče na šolskih kanalih Facebook in Youtube. Dogodek, ki ga na GCC bienalno posvečajo ruski kulturi in ruskemu jeziku, so mladi ustvarjalci naslovili Brezmejno in brezčasno/«Безгранично и вневременно». Tudi letos bo potekala ob podpori Veleposlaništva Ruske federacije v Republiki Sloveniji, Društva Slovenija Rusija in Sklada Toneta Pavčka, pripravili pa so jo sedanji in nekdanji dijaki GCC z mentorji in gosti iz osnovnih, srednjih in glasbenih šol.
Včerajšnji sestanek kolegija direktorjev slovenskih gledališč s predstavniki predstavniki ministrstva za kulturo in nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), na katerem so pretresali možnost za ponovno odprtje gledališče za obiskovalce ni prinesel nobenega napredka.
V umetniški četrti v Celju je bila dopoldan svečana predaja slik, ki so jih za bližajoče se evropsko prvenstvo reprezentanc do 21 let ustvarjali štirje celjski slikarji: Tomaž Milač, Narcis Kantardžić, Matej Čepin in Milan Todić, ki ni bil prisoten. Na dogodku so slikarji svoja dela predali Mestni občini Celje in lokalnem organizacijskemu odboru prvenstva.
V Muzeju Laško si bo še do konca tega meseca mogoče ogledati razstavo z naslovom Primorski emigranti v Laškem, ki je postavljen na podlagi istoimenske knjige Andreja Mavrija. Avtor knjige je v njej popisal usodo približno 35 družin Primorskih Slovencev, ki so se morale izseliti z območja slovenskega narodnega ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni z Rapalsko pogodbo pripadlo Italiji. Za pisanje knjige je Andreja Mavrija navdihnila tudi osebna izkušnja, saj je sin primorskega emigranta, ki je moral zaradi političnih razmer zapustiti svoje takratno domače ognjišče.
