VELENJE – Pikasti konec tedna
Pike ni mogoče kar tako ugnati. Ker je izjemno trdoživo dekle, se v boju s koronavirusom in številnimi ukrepi, ki jih narekuje, ni predala. Tudi letos, že 31., bo prišla v Velenje. Čeprav Pika ne mara pravil, bo letos naredila izjemo. Obljublja, da bo nekoliko bolj poslušna in manj poskočna, a zato nič manj pikasta.
Hiša kulture Celje (HKC), ki je v minulem desetletju s svojo kakovostno in žanrsko raznoliko produkcijo postala nepogrešljiv ustvarjalec bogate kulturne ponudbe v Celju, vstopa v svojo enajsto sezono. Tudi v tej so pripravili zanimiv program v okviru svojih stalnih vsebin (abonmaji...), poleg tega ob prevzemu pesniškega projekta, Veronikina nagrada, pripravljajo nov muzikal, za katerega menijo, da bo takšna uspešnica kot je bila Veronika Deseniška.
Z nocojšnjo premiero komedije Lutza Hubnerja Marjetka str. 89 v režiji Andreja Jusa sebo na malem odru začela jubilejna, 70. sezona Gledališča Celje. Še ena premiera istega dela z drugo ekipo bo v petek zvečer. Zaradi aktualnih razmer v zvezi s koronavirusom in da bi lahko nemoteno izvajali program bo tako celjsko poklicno gledališče prvič v svoji zgodovini predstavo uprizorilo z dvojno zasedbo.
V Galeriji Velenje so sinoči odprli pregledno razstavo Marjance Jemec Božič z naslovom Razkošje domišljije, ki bo na ogled do 17. oktobra. Razstava prinaša pregled bogatega opusa ilustratorke z njenimi prepoznavnimi liki in podobami.
Na gradu Žovnek so se minuli konec zbrani ob glasbi in smehu prešerne volje poslovili od poletja, ki je bilo nekoliko drugačno. Številni ukrepi in omejitve so krojili naša življenja in prireditve. Množica, ki se je lahko zbrala na grajskem dvorišču, je bila sicer manj številna, a zato nič manj navdušena.
Minuli konec tedna so atrij Velenjskega gradu zavzeli pripovedovalci zgodb z malimi lesenimi odri. V okviru 8. slovenskega festivala kamišibaj gledališča se je zvrstilo kar 30 kamišibaj predstav za otroke in odrasle.
Pokrajinski muzej Celje je danes predstavil novo monografijo o Celju v rimskem času. Gre za poljudno izdajo z naslovom Municipium Claudium Celeia, opremljeno z bogatim slikovnim gradivom, ki pripoveduje zgodbo o Celeji od njenih začetkov do zatona. Pripravila sta jo dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek.
Čeprav so novo veliko cvetlično prireditev ob 30. obletnici cvetličnih razstav v Arboretumu Volčji Potok načrtovali za prihodnje leto, so se zaradi posebnosti tega leta odločili, da jo bodo pripravili že to poletje. Razstavo minljive umetniške inštalacije, ki so jo pripravili največji slovenski floristični mojstri, med njimi tudi dva iz naše regije, si je mogoče do nedelje, 6. septembra, ogledati okoli navdihujočega zgodovinskega formalnega parka.
Letošnji 1. september se je z velikimi črkami zapisal v zgodovino Celja. Glasbena šola Celje je namreč z novim šolskim letom pridobila dodatne prostore ter s temrešila veliko prostorsko stisko, s katero se je soočala zadnja leta.
Borut Gombač je letošnji Veronikin lavreat. Sinoči je predsednik žirije dr. Igor Divjak v celjskem Narodnem domu utemeljil izbor avtorja najboljše pesniške zbirke leta. Med nominiranci so bili še Vesna Liponik, Jana Putrle Srdić, Lucija Stupica in Uroš Zupan. Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus je prejel Iztok Geister Plamen. Malo Veroniko za najboljšega srednješolskega pesnika je letos osvojil celjski maturant Aljaž Primožič.
V Velenje že triindvajseto leto zapored prihaja Festival mladih kultur Kunigunda. Pod sloganom “Zdrava pamet, odprto srce” bo mesto preplavila bolj in manj nekonvencionalna kultura in popestrila zadnje dni poletja.
Letošnji tretji pesniški festival Izrekanja bo glede na aktualne razmere povezane s koronavirusom minil v posebnih okoliščinah, kar bo za organizatorje tega zanimivega umetniškega projekta veliki izvedbeni izziv. Kljub vsem ukrepom in omejitvam, ki jih morajo upoštevati, pa jim je uspelo pripraviti vsebinsko zanimivo dogajanje, ki ga bo še posebej zaznamovalo poetično ustvarjanje mladih.
Nad steklom se je navdušil, ko se je kot »smrkavec«, kot sam pravi, smukal po očetovi domači delavnici. Po približno dveh desetletjih dela ga še vedno žene radovednost, kaj vse lahko ustvari s tem prosojnim materialom. Namesto serijski proizvodnji daje prednost uporabni umetnosti, prilagojeni posamezniku. Še tako nenavadne želje ga ne omejujejo, saj ima o steklu veliko znanja, z njim se pogovarja, skuša ga razumeti. Še posebej pestri so bili dialogi in premisleki o izdelavi jabolka, ki zadnje mesece kot steklena skulptura pozdravlja mimoidoče na krožišču v Kozjem. Lukančev podpis med drugim nosijo bioenergijski krožniki. Slednji razkrivajo, da njihov izdelovalec veliko pozornosti namenja različnim energijam.
»Knjige me spremljajo že od nekdaj, od malega jih požiram. V literaturi sem našla svojo strast in to bi delala tudi zastonj. Veliko mi pomeni, da lahko živim od tega, da berem in pišem,« pravi mlada Celjanka Veronika Šoster, literarna in filmska kritičarka, komparativistka, pesnica in prevajalka, ki je pred kratkim prejela Stritarjevo nagrado za literarno kritiko. Podeljuje jo Društvo slovenskih pisateljev, ki želi na ta način opozoriti na mlada obetavna kritiška peresa. Veronika se veliko posveča ocenjevanju poezije, svoje zapise oblikuje jasno, razumljivo in dostopno, saj je prepričana, da je literarna kritika most do bralcev, ki jim tovrstni zapisi odpirajo vrata do dobrih knjig.
Poletje je čas počitnic in glavnih letnih dopustov in takrat tudi poslovni in uradniški utrip nekoliko zastane, v ospredje pa pride bolj lahkotnejše dogajanje, več poudarka je na kulturnih in drugih poletnih prireditvah. Takemu obdobju v novinarskih vrstah v žargonu pravimo čas kislih kumaric, torej čas, ko se »malo ali nič ne dogaja«, časopis pa je vseeno treba napolniti. Priročna in običajna rešitev za ta čas je več terenskega dela, ki prinaša več reportaž, in tako je bilo tudi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju, ki smo ga tokrat vzeli pod drobnogled pisanja Novega tednika nekoč.
Kljub nekoliko muhastemu vremenu je na celjskem Starem gradu uspešno minil še en srednjeveški konec tedna v okviru projekta Živa zgodovina, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje v sodelovanju s srednjeveškimi skupinami. Tokratnemu programu so dajali ton predvsem Vitezi najemniki Celjskih grofov, ki so predstavili raznolik nabor srednjeveških vsebin. Poudarek je bil na prikazu viteških bojev.
Umetniki so v času epidemije s svojim pogledom in ustvarjanjem svojevrstno, subtilno in družbeno angažirano komentirali dogajanje. Ker je prav, da njihova dela dosežejo čim več ljudi in sprožijo nadaljnji družbeni diskurz, bodo v večnamenski dvorani Centra Noordung v Vitanju pripravili serijo razstav, ki so jo naslovili Umetnost korone po koroni. Prva se bo v nizu razstavnega cikla predstavila Mojca Senegačnik.
V okviru serije Celeia Antiqua je Pokrajinski muzej Celje nedavno izdal novo knjigo z naslovom Municipium Claudium Celeia, ki sta jo napisala dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek, arheologa v tem muzeju.
Na marsikaterem slovenskem vrtu ta čas cvetijo vrtnice, ponekod v skupinah na gredah, drugod kot plezalke, kot posamezni rožni grmi. Ljubezen do teh lepotic je pri ljudeh prisotna že skozi tisočletja in tudi v Sloveniji ni nič drugače.