V delovni obleki, z zaščitnimi očali in glušniki ter s težko in glasno motorno žago v rokah – tako opremljen se Jernej Verbuč loti izdelave lesene skulpture. Da je pri tem pravi mojster, ki vedno bolj spretno obvladuje posebne vrste motornih žag, namenjenih prav tovrstnemu ustvarjanju, kažejo številne fotografije izdelkov, ki jih je ustvaril. Večinoma gre za živalske like, ki so mu najbolj pri srcu, izpolni pa tudi različne drugačne želje. Ob našem obisku v njegovem domačem Šmihelu nad Mozirjem se nam je na dvorišču domačije nasmihala figura ženske v plesnem ritmu, za njo je bil v lesu ujet planinec, ki je malo počival sredi vzpona, medtem ko je živalska druščina radovedno »spremljala« dogajanje. Vsi ti leseni kipi so danes že pri svojih novih lastnikih. Le umetelno izdelan prestol še čaka na pravega.

Celjski mestni svet je na zadnji seji sprejel odlok o razglasitvi Pelikanove hiše v Razlagovi ulici v Celju za kulturni spomenik lokalnega pomena. S tem dejanjem želi Mestna občina Celje tej pomembni kulturni dediščini, ki je pred leti prešla v njeno last, z njo pa zdaj upravlja Muzej novejše zgodovine Celje, omogočiti boljše pogoje varovanja in večjo dostopnost stavbe širši in strokovni javnosti. Eden ključnih razlogov za spremembo statusa stavbe so večje možnosti za pridobitev državnega in evropskega denarja na razpisih ministrstva za kulturo in EU. Z njimi bo omogočena nadaljnja obnove hiše za muzejske dejavnosti.

Ob mednarodnem dnevu žena je Festival Velenje pred domačim pragom, Domom kulture Velenje, in na spletni strani pripravil zanimivo razstavo o ženskih dosežkih, podpisani z moškim imenom.  

Ob 8. marcu, prazniku Dneva žena, bodo v Gledališču Celje nocoj ob 20. uri omogočili virtualni ogled predstave Henrika Ibsena Nora ali hiša za lutke, v režiji Nikole Zavišića.

V Muzeju novejše zgodovine Celje bodo ob 12h odprli spletno razstavo z naslovom »Biti ženska v času korone«. Gre za razstavo o tem, kako je minuli koronačas, obdobje epidemije in karantene zaznamoval žensko, kako se je spremenila njena vloga, identiteta, občutenje sebe. V ta namen so v muzeju zbirali gradivo, ki odraža življenje v koronačasu in ga bodo predstavili na spletni razstavi,

Velenjčan Uroš Kuzman je zagotovo najboljši matematik med slovenskimi komiki in z najboljši komik med matematičnimi doktorji. Je profesor, ki se v prostem času rad smuka po odrih in zabava ljudi. Ker zaradi epidemije tovrstnih druženj ni, je v duhu raziskovalca našel nov način, kako priti do ljudi in jih nasmejati. Karantena mu ni vzela volje do ustvarjanja. Nasprotno. Po krajšem ustvarjalnem premoru se je konec lanskega leta z dolgoletnim prijateljem, odličnim glasbenikom Andrejem Hočevarjem, lotil zabavnega glasbenega projekta Karantenčice, v katerega je ujel duh časa. Na osnovi glasbenih parodij slovenskih uspešnic se je kasneje rodila še Koronavizija, ki je na humoren način povzela tegobe malega človeka v času epidemije.  

Kljub temu da so v minulem „koronaletu“ delili usodo težkih časov za kulturne ustanove in so morali za nekaj mesecev zapreti svoja vrata, so v Galeriji Kvartirna hiša v Celju zadovoljni z lansko razstavno sezono. Kot je povedal Matija Golner, predsednik Turističnega in kulturnega društva Celje, v okviru katerega deluje Kvartirna hiša, so uspeli uresničiti približno 80 odstotkov načrtovanega programa. Nekaj razstav so prestavili v to leto, ki bo tudi jubilejno, saj bodo pripravili že stoto razstavo in zaznamovali desetletnico delovanja galerije.

Na predvečer kulturnega praznika je Televizija Slovenija na prvem programu predvajala dokumentarni film Profesor Vejica o uglednem jezikoslovcu, znamenitem Laščanu dr. Tomu Korošcu. Filmski portret je nastal v produkciji lokalne TV Krpan iz Laškega, katere lastnika in programska ustvarjalca njenih vsebin v enem sta zakonca Boža in Bojan Herek. Zanimiv dokumentarec je naletel na precejšen odmev v javnosti in je bil ob še eni potrditvi kakovostnega dela obeh ustvarjalcev filma tudi odlična promocija za Laško.

Velikega pustnega karnevala, ki smo ga bili vajeni v Šoštanju v zadnjih desetletjih, letos po besedah pustnega gobezdala Petra Radoje ne bo. »Poskušali bomo v tem pustnem času Šoštanj popestriti s kakšno pustno masko, seveda ne v živi obliki, in s kakšnim videom, ki ga bomo predvajali na družbenih omrežjih.« Si pa zato, kot napoveduje Radoja, obetamo toliko bolj zanimivo poletno dogajanje.

Mesec kulture bodo v Velenju danes na socialnih omrežjih obeležili z glasbeno predstavo, v kateri se bodo na šaljiv način dotaknili tegob, ki jih je v naša življenja prinesla zdravstvena kriza. Gre za a novo, posodobljeno verzijo ubranega jamranja, v kateri bo glavno besedo dobil mali človek. V klasičnem evrovizijskem formatu bodo tako spregovorili lokalni glasbeni ustvarjalci, ki nam bodo skozi pesmi zaupali vse svoje skrite želje in hrepenenja v teh nenavadnih časih.  

V minulem letu so tudi v Hiši kulture Celje (HKC) zaradi aktualnih razmer del svojega abonmajskega programa morali preseliti na splet. Odziv je bil odličen. Kljub temu v tej produkcijski hiši ob nedavnem kulturnem prazniku niso pripravili posebnih spletih projektov, ampak se pripravljajo na projekte za čas, bodo razmere to spet dovoljevale obisk gledalcev na prizorišču. 

Zaradi aktualnih razmer, povezanih z epidemijo koronavirusa, v občinah ne morejo pripraviti običajnih proslav, ki bi si jih obiskovalci lahko lahko ogledali v živo, zato so pripravili spletne kulturne prireditve. Kulturni praznik bo z vsaj nekaj tradicionalnega pridiha mogoče doživeti z obiskom muzejev, galerij in odprtih kulturnozgodovinskih znamenitosti.

Na predvečer kulturnega praznika, v nedeljo ob 22.30 uri, bo na prvem programu Televizije Slovenije dokumentarna oddaja z naslovom Profesor vejica – portret jezikoslovca dr. Toma Korošca. Film predstavlja znamenitega Laščana, uglednega in priljubljenega profesorja, ki je zaznamoval številne generacije študentov Fakultete za družbene vede, kjer je dolga leta predaval.  

Na dopoldanski za javnost zaprti prireditvi v Narodnem domu, pred slovenskim kulturnim praznikom, sta letos priznanje Celjske zvezde za najvidnejše dosežke na področju kulture prejeli vizualna umetnica Maja Hodošček ter dramska igralka Gledališča Celje Manca Ogorevc.  

  Na pobudo Občine Šentjur letos tudi na nacionalni ravni obeležujemo leto Josipa Ipavca, domoljuba, zdravnika in skladatelja. Raziskovalec ddr. Igor Grdina, ki je življenje in delo Josipa Ipavca med drugim raziskoval za novo knjigo, je pojasnil, da so bila dela tega skladatelj, ki je ustvarjal v Šentjurju, daleč od tedanjega središčnega dogajanja, izvedena na številnih tujih odrih. »Josip Ipavec je vsekakor imel svoj glas. To, da je doma slabše prepoznaven, ni odraz kakovosti njegovih del, ampak samozagledanosti tistih, ki so odločali o uprizoritvah. Sedaj je k sreči drugače.« V letošnjem letu številne prireditve v čast temu umetniku ne bodo izvedene le na lokalni in državni ravni, ampak tudi v mednarodnem prost  

Kot osnovnošolec je Celjan Žan Žvižej (1995) s prijatelji kdaj posnel kakšen kratki film, občasno se je sam posnel med igranjem violine in kitare, ki se ju je pridno učil v glasbeni šoli, ali pa je s kamero zabeležil družinski dopust. Vse posnetke je skrbno zmontiral in ugotavljal, da ga to delo vedno bolj zanima. Ugotovil je, da je v okviru filmskega oddelka na AGRFT v Ljubljani mogoče študirati tudi filmsko in televizijsko montažo. Ni dolgo razmišljal, po končani Gimnaziji Celje – Center, kjer se je prav tako loteval različnih filmskih projektov, je opravil zahtevne sprejemne izpite na akademiji in nedavno magistriral kot odličen študent. V času študija je nabral številne izkušnje in spoznal ljudi, ki ga radi povabijo k sodelovanju pri različnih projektih. Danes sodi med najvidnejše člane mlade slovenske generacije filmskih ustvarjalcev. Letos je med prejemniki celjskega kristalnega grba.

Tradicionalni celjski festival kratkega neodvisnega filma, Filmfest treh zvezd (predviden je bil decembra lani) je bil zaradi aktualnih epidemioloških razmer tokrat izveden na spletu in ne v živo v Mestnem kinu Metropol, kot to je to bili običaj v minulih letih. Premierna projekcija filmov in razglasitev zmagovalcev je bila dopoldan, popoldan (16:50) si jo bo mogoče v ponovitvi ogledati tudi na Televiziji Celje.

  Pošta Slovenije je z namenom obeležitve 200. obletnice rojstva in 150. obletnice smrti kartografa Blaža Kocena, ki se je rodil na Hotunju pri Ponikvi, izdala posebno znamko. Na pisemske ovojnice jo bo možno nalepiti od petka, 29. januarja.  

  »O, Janez, kam pa bežiš, a v drugo občino želiš, kaj pa tam imaš, službo ali kakšno drugo laž?« Tako se glasi verz v eni od pesmi Simone Gobec. Ta si je v času epidemije ob prvem valu koronavirusa zadala izziv, da bo vsak dan spisala nekaj poezije. V rime je ujela popotovanja med kuhinjo in dnevno sobo, različne oblike kratkočasenja, ki so se nas prijele lani spomladi, in sicer od peke kruha, čiščenja stanovanja do nenadne vrtnarske strasti. Ker meni, da je treba v težkih časih ostati pozitiven, je vse skupaj začinila z zvrhano mero humorja.  

Pandemija piše svojstvene osebne zgodbe. Na svojo bo morda nekoč kot na anekdoto pogledala Rina Pleteršek, mlada Laščanka (1996), ki jo je pred približno dvema letoma življenjska pot zanesla v Sibirijo, v daljni Jekaterinburg, kjer na državnem gledališkem inštitutu študira dramsko igro. Kot mnogi drugi slovenski državljani se je tudi Rina ob začetku pandemije lani vrnila domov, zdaj pa si prizadeva, da bi spet uspešno obvladala zapleteno rusko birokratsko kolesje ter logistične ovire, ki jih je po svetu povzročil koronavirus, in da bi se čim prej vrnila v Sibirijo in nadaljevala študij.